90 let Antona Zagorca - jedi na žlico in nič zdravil

15.1.2019 | 14:15

V začetku januarja je visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, praznoval Anton Zagorec iz Ždinje vasi. Ob tej priložnosti so ga obiskale predstavnice Krajevne organizacije Rdečega križa Otočec pod vodstvom prizadevne predsednice Alijane Guculović. Slavljenec je bil obiska zelo vesel. Zaželeli smo mu zdravja in dobrega počutja.

Anton se je rodil 9. januarja 1929 v Ždinji vasi mami Frančiški in očetu Antonu v hiši, nekoliko odmaknjeni od vasi. V družini je bilo pet otrok. Bil je drugi po vrsti, imel je še dva brata in dve sestri. Danes je poleg njega živa samo še najmlajša sestra, ki mu zaradi bolezni ne more pomagati. Po smrti obeh staršev, od leta 1983, ko mu je umrla mama, živi sam v hiši iz leta 1866. Ukvarjal se je s kmetijstvom, delal na strehah ter pomagal ljudem. Imeli so šest glav živine. Vole je vzgojil ter jih pripravljene za delo prodal. Vzredili so po pet prašičev, dva zase, ostale so prodali.

Danes živi sam, zelo skromno. Odkar mu je umrla mama, ga redno obiskuje Franc Kovšca iz Potočne vasi, mož nečakinje Marije. Z njim se pogovarja, mu kaj prinese, skupaj kaj postorita. Vsako leto mu pripravi drva in mu jih prinese v hišo. Poskrbi za hrano, če želi, ga tudi kam zapelje. Obdeluje njegov vinograd, za kar mu včasih prinese pijačo.

Anton se rad sprehodi okrog domačije, vsak dan gre ven. Lani je kljub letom še obžagal veje oreha, obkosil travo in jo posušil. Rad tudi sam kaj izdela ali kaj popravi v prostoru, v katerem prebiva. Pred kratkim si je izdelal pručko. Pogreje se ob štedilniku, ki si ga je sam sezidal.

Pred tremi meseci mu je poginil petnajstletni pes Bučko, katerega zelo pogreša. Bučko je bil prijazen, delal mu je družbo, saj sta bila nerazdružljivo povezana. Pravi, da je pes jokal, če ga ni bilo. Ima le še mačko.

Pri hrani ni izbirčen, rad ima domačo hrano, jedi na žlico. Rad se pogovarja, pripoveduje o življenju, ima dober spomin. Je brez zdravil, redko potrebuje zdravniško pomoč. Pred sedeminštiridesetimi leti mu je vol v gozdu poškodoval nogo. Nima televizije, rad posluša radio, za rojstni dan je dobil nov aparat, ki ga je podaril Franc. Vesel je, če ga obiščejo ljudje. Slabše vidi, iz časopisov, ki mu jih prinese Franc, si kaj prebere. Pomaga si kar z lupo.

Kljub skromnemu življenju je vesel in poln optimizma.

H. M.