DL: Javna dražba - Plačal pol manj, kot bi v trgovini

13.1.2019 | 16:50

Vsak predmet so pripeljali ali prinesli pred skladišče in takrat so na vrsto prišli dražitelji.

Ogled pred dražbo je pomemben del priprave na nakup.

Zaposleni na Fursu so imeli polne roke dela.

Krožno žago je gospod Ivan kupil za 130 evrov.

Dražitelji so ob nekaterih novejših kolesih dobesedno podivjali.

Pred prazniki je v Novem mestu Finančna uprava RS (Furs) organizirala javno dražbo 53 najdenih predmetov. Najvišjo izklicno ceno so postavili za Scottovo gorsko kolo, in sicer 30 evrov, prodali so ga za 225 evrov. Če ste eden tistih, ki na tujih TV-kanalih gledate ameriške dražbe, potem ste si vtis o tem, kako potekajo ti dogodki, že ustvarili ...

Novomeška dražba je potekala zelo podobno, razen da nesramnih opazk med dražitelji ni bilo slišati. Sobotno dopoldne je potekalo na visokem kulturnem nivoju. Registriralo se je okoli 50 dražiteljev. Eno uro pred dražbo so imeli čas, da so si ogledali predmete, ki so jih prodajali tisti dan. Povečini je šlo za kolesa, vmes pa se je našlo tudi nekaj fotoaparatov in orodje.

EN MESEC NA POLICIJI, POTEM NA FURS

Vodja oddelka za izvršbo Finančnega urada Ljubljana Oskar Čas: »Tukaj v Novem mestu je to letos že druga javna dražba, prva je bila spomladi. V principu prodamo vse najdene predmete. Gre za stvari, ki jih Furs v nadaljnje ravnanje prejme od policije. Policija jih evidentira in jih ime pri sebi en mesec, potem jih preda nam. Ko od najdbe preteče eno leto, pridejo v last Fursa in jih lahko prodamo.« Iz izkušenj pove, da prodajna cena v povprečju doseže petkratnik izklicne, ki pa so res zelo nizke.

Ko se je vse skupaj začelo, je bilo prav zanimivo opazovati dogajanje. Ko so prodajali starejša ali slabše ohranjena kolesa, interesa ni bilo prav veliko in v nekaj primerih je dražitelj hudomušno nagovoril občinstvo, da 10 evrov le ni veliko. Za vsakega se je potem našel kupec. Ko so pred množico pripeljali modernejše primerke, se je cena hitro začela dvigovati. Dražitelji so bili z vseh koncev Slovenije, precej je bilo tudi Dolenjcev. Mnogi so prišli zgolj po en artikel, izjeme so nakupile pet ali šest koles. Upam si trditi, da so nekatera od njih že naslednji dan pristala na spletnih straneh, kjer prodajajo rabljene predmete. Seveda s precej višjo ceno od nabavne.

DOBRO STA SE POZANIMALA

Gospod Ivan z Vinice pri Šmarjeti je tistega dne prišel po krožno žago. »Po radiu sem slišal za javno dražbo in mislil sem, da jo bom dobil za kakšnih 50 evrov, a na koncu me je stala 130 evrov. Vem, da nimam garancije, zato upam, da bo delala,« je povedal.

Scottovo gorsko kolo z najvišjo izklicno ceno je odpeljal Davorin Pernat s Ptuja. »Prišel sem prav z namenom, da kupim to kolo, ki ga potrebujem zase. Zanj sem plačal 225 evrov. Ta model v trgovini brez popusta stane 560 evrov, s popustom se ga da dobiti za 470 evrov, zato ocenjujem, da sem sklenil dober posel,« je rekel z nasmeškom na ustih.

Naslednja javna dražba najdenih predmetov bo v Novem mestu predvidoma spet spomladi.

NAJDENIH STVARI NE SMEMO ZADRŽATI

Vsi tisti, ki so izgubili svoje predmete ali so jim bili ukradeni, jih imajo možnost dobiti nazaj, še preden postanejo last države in končajo na javni dražbi. Če jih seveda najdejo pošteni ljudje. Namreč, če so vam denimo ukradli kolo, s katerim se je morda nekdo odpeljal samo z enega konca mesta na drugega in ga tam odložil, spremljajte spletno stran policije, kjer so objavljene fotografije najdenih stvari (tam smo opazili tudi veliko ključev in mobilnikov).

Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto je pojasnila, da policija upravlja predvsem s tistimi najdenimi predmeti, ki jim jih izročijo občani. Večino najdejo na javnih krajih. Opozorila je, da najdenih stvari občani ne smejo zadrževati pri sebi, temveč morajo o najdbi takoj obvestiti znanega lastnika oziroma policijo, ki sestavi zapisnik, sicer storijo kaznivo dejanje zatajitve, za katerega je predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta.

Drenikova je poudarila, da mora lastnik dokazati, da je najdena stvar njegova: morebitne fotografije, podrobnejši opisi, podatki o identifikacijskih oznakah, dokumenti o lastništvu, posebnosti, na podlagi katerih se predmet lahko identificira ipd. Kot je bilo že zapisano, ko preteče eno leto od najdbe, predmet postane last države, lahko pa se ga izroči najditelju (če ta ob izročitvi na policiji pove, da bo po enem letu uveljavljal lastninsko pravico nad najdeno stvarjo, če se v tem času ne bo našel lastnik).

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 8. novembra 2018

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič