DL: Težave pri izbiri gradbenikov - Gradbene cene v nebo, kadra ni

11.1.2019 | 14:40

Gradbena podjetja so z letošnjim letom zadovoljna, saj imajo ogromno dela. (Foto: R. N.)

Občine na javnih razpisih čedalje težje dobijo ustreznega izvajalca – Ponudbe pogosto precej presegajo ocenjeno vrednost projekta – Gradbene cene skočile v nebo? – Pomanjkanje kadra

Številna gradbena podjetja so z letošnjim letom zadovoljna. Po podatkih Statističnega urada Slovenije so imela v prvih petih mesecih za 20 odst. več dela kot lani v enakem obdobju. Gradijo številne gospodarske družbe, zaradi volilnega leta je še toliko več državnih in občinskih investicij, v razmahu je tudi stanovanjska gradnja. Povpraševanja je veliko, izvajalcev pa premalo, da bi zadostili trenutnim potrebam.

Nekateri župani so na sejah občinskega sveta že večkrat izpostavili, da težko dobijo ustreznega izvajalca, zato morajo čedalje pogosteje javne razpise ponavljati. Občina Trebnje je denimo za gradnjo mrliške vežice na Selih pri Šumberku objavila že tri javne razpise, da bi dobila izvajalca. Kot je povedal direktor tamkajšnje občinske uprave Janez Pirc, enkrat niso prejeli nobene ponudbe, dvakrat pa je bila previsoka, kot so imeli za naložbo predvidenega denarja v proračunu. Tudi za gradnjo igrišča pri podružnični šoli v Dobrniču sta bila oba javna razpisa za izbiro izvajalca neuspešna, ker so bile prejete ponudbe občutno previsoke. Tudi v novomeški mestni občini so imeli težave z oddajo javnih naročil na področju gradenj. »Razlog za to so bile največkrat ponudbene cene, ki so krepko presegale zagotovljene sredstva, nemalokrat se je zgodilo, da ponudb sploh nismo prejeli, verjetno zaradi prezasedenosti izvajalcev,« so sporočili.

Direktor trebanjske občinske uprave pravi, da so v minulih letih od izvajalcev prejeli veliko več ponudb, ki so bile večinoma v okviru načrtovanih sredstev. Od leta 2012 razpisov za izbiro izvajalca niso ponavljali, poudarja. Ob tem navaja primer lanskoletne naložbe v industrijsko cono Trebnje. Na razpis se je javilo kar deset izvajalcev, najnižja ponudbena cena pa je bila za enajst odstotkov manjša od ocenjene vrednosti projekta, ki je znašala 837.000 evrov. »Zdaj dobivamo ponudbe, ki do 30 odst. presegajo načrtovana sredstva,« pove Pirc in dodaja, da so letos v enem primeru prejeli ponudbo, ki je za skoraj še enkrat presegla ocenjeno vrednost projekta.

CENE SKOČILE V NEBO?

Nekateri gradbincem očitajo, da so njihove cene zdaj skočile v nebo. S tem se ne strinja Franci Bukovec, direktor podjetja Keragrad, sicer tudi predsednik sekcije gradbincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Novo mesto, kajti po njegovem mnenju so cene glede na povpraševanje na trgu povsem realne. »Treba pa se je zavedati, da so bile cene gradbenih storitev pred štirimi leti močno pod nivojem v naši branži. Takrat so mnogi obrtniki in tudi večja podjetja propadli, večina pa je komaj pokrila stroške dela,« pravi Bukovec. Podobnega mnenja je tudi direktor novomeškega podjetja Malkom z osemdesetimi zaposlenimi Marjan Skube, ki dodaja, da so trenutne cene v gradbeništvu na nekem normalnem nivoju. »Krize ni več, vsaj tako pravijo. Imamo povečan obseg dela. Včasih si takoj dobil tri obrtnike, če si potreboval, da so ti pomagali pri gradnji, danes pa je težko koga priklicati, saj smo vsi kar precej zasedeni,« trenutne razmere opiše Skube. Ob tem poudarja, da so bile ocene nekaterih projektov narejene še v preteklih letih, zato včasih pride do takšnih odstopanj, ko se prijavijo na razpise. Od županov v prihodnje pričakuje, da bodo občinske proračune bolj prilagodili razmeram na trgu.

RAST UTEGNE TRAJATI DO LETA 2022

Da imajo letos gradbinci dovolj dela, poudarja tudi Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala. »Upamo, da je podjetjem uspelo doseči tudi primerne cene, saj jim zelo hitro naraščajo vhodni stroški. Lansko leto so bila pri tem precej neuspešna, saj jim je že tako previsok delež stroškov dela v dodani vrednosti še narasel,« je dodal. Po njegovih besedah je slovenski trg gradbeništva izjemno podvržen visokim nihanjem povpraševanja, kar ob nefleksibilnem trgu dela postavlja podjetja pred izjemno zahteven izziv, ko gre za načrtovanje njihovih kadrovskih kapacitet. »Smo v obdobju rasti, ki v primeru, da ne bi prišlo da kakšnih večjih neugodnih dogodkov mednarodnih razsežnosti, utegne trajati vse do leta 2022, ko se zaključi financiranje projektov iz tretje finančne perspektive EU,« napoveduje.

VIŠJA TUDI POVPREČNA PLAČA

Podatki, ki nam jih je posredovala Jelka Lugarič, vodja novomeške izpostave Ajpesa, za področje gradbeništva v jugovzhodni Sloveniji kažejo, da se dejavnost tudi na našem območju po letu 2015, ki je bilo za gradbince zelo težko, zopet postavlja na noge. Takrat so imele gospodarske družbe okoli 274 milijonov čistega prihodka od prodaje, lani je bila številka višja za več kot 50 milijonov, kar pa je bilo sicer še vedno skoraj 30 milijonov manj kot pred gospodarsko krizo leta 2007. Takrat je čisti prihodek od prodaje znašal nekaj manj kot 354 milijonov evrov. Pri samostojnih podjetnikih je zgodba dokaj podobna. Gospodarske družbe so občutno zvišale tudi neto čisti dobiček, ki je pred tremi leti znašal slabih šest milijonov evrov, leta 2010 celo malo manj kot dva milijona evrov, lani pa skoraj 13 milijonov evrov. Če primerjamo leti 2015 in 2017, se je zvišalo tudi povprečno število zaposlenih v gospodarskih družbah, in sicer z 1.981 na 2.024, za 76 evrov pa je višja tudi povprečna bruto plača, ki je lani znašala 1.323 evrov na mesec.

TEŽAVE S KADRI

A številna gradbena podjetja imajo v tem času kar precej težav z iskanjem novih sodelavcev, kajti kadra ni dovolj. V času krize so mnogi poprijeli za vsakršno delo, a ko so se razmere nekoliko izboljšale, so si mnogi poiskali drugo službo. »Pred tridesetimi leti se je izšolalo okoli 1.000 zidarjev, danes se jih v Sloveniji manj kot 100. Podjetja so zato iz držav bivše Jugoslavije pripeljala številne delavce, ki pa jih danes tudi tam primanjkuje, kajti bazen se je spraznil. Mladi se namreč tako kot pri nas raje odločajo za druge poklice,« pove Bukovec. Tudi v Malkomu bi zaposlili še dvajset novih sodelavcev, a ljudi ni, pravi direktor podjetja. »Prav nelagodno je gledati, kako majhen del naših osnovnošolcev se v Sloveniji odloča za gradbene poklice v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo, kjer v poklicnih šolah za gradbeništvo več kot 10-krat toliko otrok na prebivalca kot pri nas. Gradbeništvo je v Sloveniji s 60.000 zaposlenimi izjemno pomemben zaposlovalec, a odnos do delovnih mest v gradbeništvu je več kot neprimeren,« meni Renar.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2018

Rok Nose