Bolečina Mirana Rudana rodila zgodbo tisočerih ljudi

7.1.2019 | 14:10

Foto: Osebni arhiv

V video zgodbi sta sodelovala tudi pevčeva sinova. (Foto: Urška Dobovišek)

Pop design po enem letu med poslušalce z novo pesmijo. (Foto: Urška Dobovišek)

Utrinek iz snemanja videospota. (Foto: Urška Dobovišek)

Miran se bo z besedilom tudi tokrat dotaknil ljudi. (Foto: Urška Dobovišek)

Tekom bogate kariere se je glasbeno ustvarjanje pevca skupine Pop Design Mirana Rudana nekoliko spremenilo. Slednje gre pripisati tudi poškodbi glave in številnim razočaranjem, zaradi česar je njegov pogled na svet in ljudi precej drugačen.

Danes bo luč sveta ugledala nova pesem skupine Pop Design, ki nosi naslov ‘Ne joči (da srce ne poči)’. Med ljudi jo bo pospremila pristna video zgodba, tekom katere bomo uzrli tudi sinova pevca Mirana Rudana, Nina in Nika.

Miran tokrat v besedilo ni vtkal ljubezenske zgodbe, zajadral je namreč med bitke slehernega človeka, ki se na svoji življenjski poti sooča z razočaranji in bolečimi spoznanji. Verjamemo, da se bo tudi tokrat dotaknil ljudi, da pa boste lažje razumeli, zakaj pod pevčevim peresom nastajajo tako globoke zgodbe, pa vas prijazno vabimo, da sledite najinemu klepetu …

Miran, minilo bo natanko eno leto, odkar ste izdali pesem Norcu podoben. Če potegneva črto, kako jo je publika sprejela? Ste prejeli odzive, ki potrjujejo, da je veliko razočaranih ljudi, ki spoznavajo, da je dobrota sirota?

Pesem je zelo lepo sprejeta in mislim, da zaseda zelo visoko mesto med našimi pesmimi. Ljudje so se našli v zgodbi, saj gre za zgodbo milijon ljudi. In takšni so bili tudi odzivi ljudi, ko so slišali pesem - npr. 'to je čisto moja zgodba' ali pa – 'tako se je zgodilo tudi meni…' Velikokrat se namreč zgodi, da nas razočarajo ravno tisti, za katere smo mislili, da tega ne bi storili. Marsikdaj dobimo nož v hrbet zaradi naše dobrote, ampak mislim, da vse se enkrat vrne.

Če se sprehodiva čez besedilo nove pesmi, je nemudoma jasno, da ste se tudi tokrat poglobili v odnose. Nemara se bo mnogo poslušalcev našlo v zapisanih vrsticah, saj se nemalo ljudi sooča s podobnimi spoznanji. O čem pravzaprav govori pesem?

Tako je. Tokrat gre za pesem, ki nima ljubezenske vsebine, ampak predvsem govori o tem, da takrat, ko nas ljudje razočarajo, izdajo - torej, ko nam je najtežje - ostanejo z nami res samo tisti, ki nas imajo resnično radi in na katere se lahko zares zanesemo. Malo sem se dotaknil tudi tega, da je potrebno odpustiti ljudem za njihove grde stvari, kljub temu, da so nas prizadeli – to pa zato, ker nekoč se vse vrne. Tako slabo, kot tudi dobro. Pomembno je, da, kljub vsem preprekam, ostajamo pozitivni in gremo vedno naprej.

Želite z njo podati sporočilo ali gre za pripoved, ki jo bodo poslušalci, ki so doživeli tovrstna razočaranja, še posebej globoko začutili?

Mislim, da se zna besedilo pesmi marsikoga dotakniti, kajti vsakdo je bil že kdaj v življenju na takšni točki, ko ga je nekdo prizadel, se mu zlagal … in kadar besedilo pesmi govori o stvari, ki smo jo tudi sami doživeli in se človek najde v besedilu, veliko lažje sprejmemo pesem. Lahko pa seveda tudi odpre kakšno staro rano, na katero smo želeli pozabiti in nam jo besedilo pesmi ponovno prikliče v spomin.

Povejte, kako se je porodila ideja za glasbeno sporočilo, ki ga danes pošiljate v svet na podlagi lastnih izkušenj ali opazovanja medsebojnih odnosov ljudi?

Oboje. Marsikaj sem že izkusil na svoji koži, ki je v vseh letih pojavljanja v javnosti postala trda kot oklep, seveda pa me lahko kljub temu iz tira vržejo malenkosti. Po poškodbi glave pa imam predvsem sposobnost, da hitro opazim dobre in slabe strani pri ljudeh, pa naj jih še tako skrivajo. Predvsem sem pozoren na obnašanje ljudi in njihovo spremenljivo obnašanje do drugih ljudi. Z dobrim opazovanjem lahko marsikaj pridobiš in se izogneš nekaterim, ki bi te
lahko v prihodnosti ranili.

Nastajata glasba in besedilo z roko v roki?

Sama glasba, ki mi jo posreduje Matjaž Vlašič mi da idejo, o čem bi lahko teklo besedilo, nikoli pa ne načrtujem že v naprej kakšno bo. Zapišem tisto, kar v danem trenutku mislim, potem pa obračam in zamenjujem besede, da dobim kar se da smiselno celoto.

Pa je drugače, kajne, če pri snovanju besedila izhajaš iz občutkov, ki si jih okusil na lastni koži?

Veliko lažje je pisati o stvareh, ki si jih sam doživel - takrat poznaš občutke in je lažje spraviti takšno zadevo na papir. Od pisca besedil pa je seveda odvisno na kakšen način poda določene stvari, da bo čimbolj prepričljiv in razumljiv za tiste, ki poslušajo. Poskusim narediti zgodbo tisočerih ljudi.

Ljudje radi uporabljamo pregovor, kar seješ, to žanješ, pa verjamete, da slednje res drži? Nemalokrat se namreč izkaže, da trud, marljivost, zvestoba, prijaznost in druga prizadevanja žal ne prinašajo želenih sadov …

Vsekakor sem mnenja, da se ti vse slabo nekoč vrne, prav tako je tudi dobrota nekoč poplačana. Mogoče ne takoj, ampak nekoč zagotovo. Včasih se niti ne zavedamo takšnih stvari, ampak ko pogledaš v življenju nazaj, vidiš, komu je življenje vrnilo za vse njegove napake in obratno.

Svet24/njena.si