Od desetih najbolj perspektivnih podjetniških idej dijakov in osnovnošolcev sedem dolenjskih

18.12.2018 | 14:45

V okviru skupnega projekta javne agencije SPIRIT Slovenija in Slovenskega podjetniška sklada (SPS) »Realizirajmo podjetniške ideje mladih skupaj,« je bilo izbranih in nagrajenih deset najbolj perspektivnih dijaških podjetniških idej. Najboljše ekipe so prejele 500 EUR za nadaljnji razvoj svoje podjetniške ideje in trimesečno mentorstvo, prihodnje leto pa bodo na srečanju, na katerem bodo ekipe poročale o stanju svojega projekta, napredku v zadnjih mesecih ter viziji prihodnjega razvoja, izbrali tri najbolj perspektivne ter jih še dodatno nagradili.

Omenjeni projekt je nadgradnja aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi, ki jih SPIRIT Slovenija izvaja že od leta 2016. Na včerajšnji delavnici so svoje ideje predstavljale ekipe dijakov in osnovnošolcev, ki so bile v aktivnosti agencije SPIRIT Slovenija vključene na podlagi letošnjega Javnega razpisa za podporo izvajanju dejavnosti s področja spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2017/2018.

Petčlanska strokovna komisija je med 32 predstavljenimi idejami izbrala deset najuspešnejših ekip, ki so za nadaljnji razvoj ideje s strani Slovenskega podjetniškega sklada prejele 500 EUR ter trimesečno podporo poslovnih mentorjev. Na srečanju prihodnje leto bodo izbrane ekipe poročale o razvoju svoje ideje, napredku v zadnjih mesecih ter viziji prihodnjega razvoja, komisija pa bo izbrala tri najbolj perspektivne, ki bodo s strani Slovenskega podjetniškega sklada prejele dodatnih 1000 EUR za nadaljnje razvijanje svoje podjetniške ideje. Ključna točka pri izboru je bil potencial za nadaljnji razvoj in morebitno realizacijo predstavljenih poslovnih idej. Izbrane so bile naslednje ideje: Ola nogavice, nogavice s spominsko peno; Pihskalo, nastavek za posebno glasbilo; FOGcheck, naprava za prepoznavanje megle; Digitalne informativne tablice za evidenco prisotnosti dijakov;  Heijus, edinstveni jabolčni sok, Lactocheck - LGS, aplikacija za preverjanje glutena in laktoze; Noutbuk, posebni personalizirani šolski zvezki, Plamen, eko nagrobna sveča; SmartGLASS,  senzor za prepoznavanje količine napitka v kozarcu; WiC papir, personalizirani toaletni papir.

Ola nogavice, nogavice s spominsko peno; (Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Novo mesto)

Pihskalo, nastavek za posebno glasbilo; (Andrej Kaferle, Trebnje)

FOGcheck, naprava za prepoznavanje megle; (Elektrotehniško-računalniška srednja strokovna šola in tehniška gimnazija, Ljubljana (Vegova))

Digitalne informativne tablice za evidenco prisotnosti dijakov;  (Šolski center Slovenske Konjice- Zreče, Gimnazija)

Heijus, edinstveni jabolčni sok (Gimnazija Novo mesto),

Lactocheck - LGS, aplikacija za preverjanje glutena in laktoze; (OŠ Antona Globočnika (So sodelovali na aktivnosti ŠC Postojna), Postojna)

Noutbuk, posebni personalizirani šolski zvezki, (Ekonomska šola Novo mesto)

Plamen, eko nagrobna sveča; (Ekonomska šola Novo mesto)

SmartGLASS,  senzor za prepoznavanje količine napitka v kozarcu; (Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Šolski center Novo mesto)

WiC papir, personalizirani toaletni papir (Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Novo mesto)

Udeleženci so projekt ocenili kot izjemno zanimiv in poučen, saj po njihovem mnenju spodbuja kreativnost in uresničevanje podjetniških idej. Program namreč omogoča konkretizacijo podjetniškega dela ekip, konkretna sredstva in zunanje mentorsko usmerjanje ekipam pomagata, da se premaknejo iz zagovarjanja teoretičnih nalog v iskanje in potrjevanje konkretnih vidikov poslovnih modelov. Zato si bosta SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad tudi v prihodnje prizadevala projekt, ki je bil predlani izveden pilotno, nadaljevati in na ta način spodbuditi še več mladih k ustvarjalnemu in inovativnemu razmišljanju.

Nekaj vtisov udeležencev:

Nejc Konjevič, mentor: »Sam v projektu sodelujem že od začetka, tokrat z dvema ekipama, osnovnošolsko in dijaško. Vsaka generacija je poglavje zase, vsaka tudi drugače razmišlja. Letos je bilo ogromno eko, naravnih zadev, medtem ko so bila prejšnja leta ideje bolj tehnične. Tudi sam na podlagi lastnih izkušenj vem, kako težko je na začetku, zato z veseljem predaja svoje znanje tudi mlajšim. Vsak dober mentor se trudi, da mentorirancem ne ponuja svojih idej, temveč jih spodbuja v razvoj lastnih idej. Poleg podjetniških prijemov in veščin se naučijo tudi takšnih, ki jih potrebujejo v življenju. S temi vsebinami jim odpiramo vrata v svet, pa tudi v podjetja. Sam bi mladim svetoval, naj gredo ven s svojo idejo, naj poskusijo, pa četudi se iz nje nič ne izcimi. Vsaka taka izkušnja je zanje zelo dragocena.«

Jure, Gašper in Alen, ekipa sedmošolcev iz Postojne: »Zamislili smo si aplikacijo LGS, ki je namenjena specifičnim uporabnikom, to je bolnikom s celiakijo in laktozno intoleranco. Z njo bi v trgovinah skenirali kodo izdelka in s pomočjo tega razbrali, ali vsebuje laktozo in gluten. Do ideje smo prišli na startup vikendu, porodila pa se je iz prakse, saj ima eden od članov naše ekipe težave z laktozno intoleranco. Pri razvoju ideje nam je s svojimi nasveti zelo pomagal naš mentor, veliko smo se ukvarjali predvsem z našim javnim nastopom in ustrezno predstavitvijo ideje. Z nagrado, ki smo jo prejeli, bomo idejo še naprej razvijali ter izdelali testno aplikacijo. Tudi v prihodnosti se nameravamo udeleževati teh tekmovanj, saj se nam zdijo zelo zanimiva in poučna.«

Mart D. Buh in mag. Primož Zupan, člana komisije: »Če primerjamo podjetniške ideje dosedanjih ekip in zdajšnje,  ugotavljamo, da so ideje vsakič nove, sveže, nekatere med njimi tudi zelo dobre in izvedljive, druge manj. Še bolj pozitivno pa je, da je vedno več mladine, ki se tega loteva, ekip je v vsaki generaciji več, kar pomeni, da se glas o tem, da se v okviru skupnega projekta agencije SPIRIT in SPS da razviti dobro idejo in jo tudi spraviti na trg, širi, kar je zelo spodbudno. Sodelovanje v tovrstnih aktivnostih je za mlade dobrodošlo, saj jih spodbuja, da se angažirajo za podjetništvo in vidijo, da je tudi ob neuspehu še vedno vredno poskušati in iskati rešitve. Prednost teh aktivnosti je, da gre za kontrolirano okolje, v katerem lahko delajo tudi napake, ob tem pa niso prepuščeni samim sebi, saj gredo skozi ves proces z njimi tudi profesorji in mentorji. Zanimivo bo tudi spremljati, kako bodo ekipe razvijale svoje ideje naprej, v prejšnji generaciji je bilo namreč kar nekaj takšnih, ki so bistveno spremenile svoje izhodiščne poslovne zamisli, ko so ugotovile, da prvotne ne delujejo. V tem procesu je podpora mentorja neprecenljiva, žal pa so mentorji po šolah bolj izjeme kot pravilo, bi pa jih veljalo še dodatno spodbuditi, in jih pokazati kot primer dobre prakse, terna ta način opolnomočiti tudi druge, da postanejo mentorji.«

Janez Gorenc, mentor: »Mladi v tovrstnih programih, ki so zelo dobrodošli, pridobivajo podjetniške veščine, nov, drugačen način razmišljanja, pogled izven okvirjev, začutijo pomen vztrajnosti, obenem pa vidijo priložnosti, se jih naučijo oceniti in izkoristiti. Podjetniške veščine in drznost danes potrebujemo povsod, tako v startupih kot v že obstoječih podjetjih, pa tudi v šolstvu in v javnem sektorju.«

Aktivnost je financirana s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

SPIRIT Slovenija/LV