DL: Portret tedna - Jože Bevc

17.12.2018 | 11:50

Beseda dolgčas je Šentjernejčanu Jožetu Bevcu tuja. Uspešen samostojni podjetnik, ki je sicer posle že predal naslednjemu rodu, uživa upokojensko življenje, ki pa ni prav nič enolično: deluje pri sekciji upokojenih obrtnikov Novo mesto, je navdušen vinogradnik in planinec v domačem kraju, pa še kaj bi se našlo.

»Življenje je lepo,« pravi ob klepetu v njegovem čudovito obnovljenem lesenem hramčku v vinski gorici Škrivno nad pleterskim samostanom in vinogradi, kjer z ženo Cvetko uživa v pridelovanju vina in kjer se rad druži z družino in prijatelji.

Jože Bevc je za uspehe na področju gospodarstva in delovanje na društvenem področju ob letošnjem občinskem prazniku prejel županovo priznanje. Vesel ga je in mu veliko pomeni, čeprav izpostavljanja ne mara, kar dokazuje tudi s funkcijami v raznih društvih - vedno je bil član ali podpredsednik, predsednik redko. »Raje sem v ozadju in delam,« pravi.

Zlasti o slednjem ni dvomiti, saj mu brez pridnosti in zagnanosti ne bi uspelo iti na samostojno podjetniško pot. Kot edinec iz kmečke družine v Mihovici pri Šentjerneju je Jože Bevc v Novem mestu najprej opravil vajensko šolo za orodjarja in šel hitro služit kruh k zasebnikom. Tehnično šolo je opravil ob delu. Po nekaj letih službe v takratnem IMV-ju in šentjernejski Iskri je leta 1980 začel samostojno obrtniško pot. Pri tastu v Dobravici se je lotil orodjarstva in brizganja drobnih plastičnih galanterijskih izdelkov, po treh letih pa je svojo delavnico že postavil ob novi hiši v rodni Mihovici. Z vlaganjem v znanje, razvoj in tehnološko opremo je napredoval in se širil, premagal razne krize in obrt pred šestnajstimi leti prestrukturiral v podjetje. Danes v Plastiki Bevc z okrog dvanajstimi zaposlenimi brizgajo več tisoč plastičnih izdelkov, kakih tisoč po lastnih zamislih. Delajo za domači trg in tudi za izvoz.

Jože je zadovoljen, da gre družinskemu podjetju, v katerem je za finančne zadeve vseskozi skrbela žena Cvetka, dobro in v bližnji prihodnosti zaradi prostorske stiske načrtujejo selitev v novo šentjernejsko obrtno cono. Čeprav bi sam še lahko delal, se je pred tremi leti upokojil in podjetje predal sinu Matjažu. »To sem storil mirne duše, sem pa še vedno stric iz ozadja,« se pošali. Prepričan je, da bi moral vsak, pa naj bo to kmet, podjetnik ali kaj drugega, znal pravi čas odnehati in posel prepustiti naslednikom, mlademu rodu z novimi idejami. Drugi sin Jernej je geodet.

Zdaj ima Jože Bevc, ki je bil med delovno dobo vseskozi dejaven v Obrtno podjetniški zbornici Novo mesto, več časa za vinogradništvo. Del v vinogradu in v kleti se je učil že doma, se je pa tudi izobraževal na raznih tečajih, v glavnem prek Društva vinogradnikov Šentjernej. Postal je celo somelje. Ponosen je, da je društvo, ki združuje male in tudi večje vinogradnike, uspešno, da vlada dobro vzdušje. Skupaj so prišli do društvenega laboratorija, do vinogradniškega hrama in še česa. »Sam ne zmoreš nič, vedno je pomembna ekipa,« pravi Jože, ki je z letošnjo letino zadovoljen.

V svojem vinogradu ne prideluje le cvička, ampak tudi modro frankinjo in celo penine se je že lotil. Poimenoval jo je kar po svojih šestih vnukih, ki so pravi sončki, pravi Jože. Penino seveda hrani v vinoteki v lesenem hramčku iz leta 1845, ki ga je pod vodstvom projektanta Dareta Homana pred desetimi leti vzorno obnovil z naravnimi materiali - uporabil je hrast iz domačega gozda in tudi dolenjski kamen.

Jože Bevc namreč spoštuje našo dediščino in seveda tudi naravo. Zadnja leta sta z ženo dejavna v šentjernejskem planinskem društvu. Jože je pred časom celo postal markacist, saj je opravil tečaj označevanja poti, všeč pa mu je, da je v društvu poudarek ne le na hoji v naravi in druženju, ampak na čiščenju narave. S člani društva so izpeljali že več delovnih in čistilnih akcij, Jože pa je najbolj ponosen, da so čez šentjernejski del Gorjancev očistili in na novo označili planinsko pot E7. Bila je že zelo zaraščena in nekaj let zaprta.

Zaradi vsega, kar Jože počne, je njegov dan kar prekratek in tako bo verjetno še naprej, saj ga zanima veliko stvari. Zlasti ga navdušujejo vina, zato si bo z ženo kot doslej še naprej našel čas tudi za razna popotovanja v vinske dežele po svetu in okušanja znanih in odličnih vin iz Borgundije, Toscane, Portugalske in od drugod.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 4. oktobra 2018

Lidija Markelj