DL: Protocamel bo hranil arabske kamele

16.12.2018 | 17:40

Ekipa Protocamela (od leve: Matic Jug, Tjaša Ban in Patricija Kragelj) je septembra v Omanu podpisala distribucijsko pogodbo. (Foto: arhiv podjetja)

Dolenjka Patricija Kragelj in Posavka Tjaša Ban prodrli v ekskluzivni svet rejcev dirkalnih kamel – Od vprašanja »Od kod Arabcem trava?« do distribucijske pogodbe v petih letih – Nepričakovan zaplet s proizvajalcem – Še letos v Oman približno 50 ton – V podvig vložili ogromno časa in vse prihranke

Mlado podjetje Protocamel iz Čužnje vasi pri Trebelnem je konec septembra z distributerjem iz Omana podpisalo pol milijona evrov vredno pogodbo o dobavi krmilne mešanice za tekmovalne kamele, ki bi v naslednjih letih lahko prerasla v milijonski posel.

Nenavadna zgodba se je začela pred približno petimi leti v Kopru, kjer je študentkama Particiji Kragelj iz Čužnje vasi in Tjaši Ban iz Brežic ob gledanju dokumentarca o življenju živali v arabskem svetu padla v oko kocka sena, ki jo je nekdo prinesel kamelam. »Od kod pa je to seno,« sva se vprašali, »saj vendar nimajo podnebja, v katerem bi rastla trava,« pripoveduje direktorica podjetja Protocamel Patricija Kragelj. Podatek, da na Arabskem polotoku večino hrane za svoje živali uvažajo, jima je dal slutiti, da se tu skriva tudi velik poslovni potencial.

Ko sta se pred približno tremi leti resneje lotili raziskave trga in poleg preučevanja literature večkrat obiskali tudi nekatere arabske države, sta ugotovili, da je prehrana tekmovalnih kamel, okrog katerih se na tistem koncu sveta vrtijo tudi velike količine denarja, izrazito neprimerna. Vsebuje namreč veliko ogljikovih hidratov, predvsem koruze, pred dirkami pa rejci kamelam dodajajo še sladkor v obliki dateljnov in medu. Vse to pa dolgoročno na žival vpliva zelo slabo, saj povzroča zakisanost želodca prežvekovalca. Ker sami nista »iz foha« – Patricija končuje študij menedžmenta, Tjaša pa je socialna pedagoginja –, sta se po pomoč obrnili k strokovnjakom. Z nekaj sreče sta prišli do uglednega slovenskega veterinarja in nutricionista Tilna Klevišarja, ki že vrsto let dela v Avstriji in na Nizozemskem ter ima veliko znanja o prehrani tekmovalnih konj. »Povezala nas je skupna vizija, da mora biti prehrana za kamele 100-odst. naravna in brez kemikalij, brez koruze in glutena ter brez gensko spremenjenih organizmov, « pripoveduje Patricija.

Tako je nastala krmilna mešanica, ki vsebuje veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in maščob, Klevišarju pa je bila pri oblikovanju formule v pomoč tudi dlaka tekmovalne kamele, ki sta jo Patricija in Tjaša s pomočjo znancev in nekaj iznajdljivosti uspeli pretihotapiti iz Dubaja. Z vzorcem krmila sta v začetku letošnjega leta obiskali Dubaj, kjer sta dobili veliko novih stikov, predvsem pa potrditev, da za produkt, ki ga ponujata, obstaja resno zanimanje. Maja sta se nato predstavili še na agroživilskem sejmu v Omanu, na katerem sta naleteli na veliko zanimanje distributerjev. Dogovarjanja in usklajevanja s potencialnimi partnerji so tekla naslednjih nekaj mesecev in konec septembra se je ekipa Protocamela, ki se ji je v tem času pridružil še Matic Jug iz Litije – njegova skrb je finančna stran zgodbe – odpravila v Oman na podpis distributerske pogodbe.

Prve količine krmila bo distributer prodal v Omanu in Katarju. Med zainteresiranimi je menda tudi skrbnik kameljih hlevov omanskega sultana Kabusa, ki veljajo za ene največjih na svetu, in če bodo rezultati nove prehrane spodbudni, bo prodaja v naslednjih letih stekla tudi v drugih arabskih državah.

Prva pošiljka krmilne mešanice bo v Oman odplula v nekaj tednih, Kragljeva pa pričakuje, da je bodo še letos izvozili približno 50 ton. A mlado podjetje mora najprej rešiti zagato, povezano s proizvodnjo. »Leto in pol smo bili dogovorjeni z eno izmed slovenskih mešalnic krmil, ta pa nam je tik pred podpisom distributerske pogodbe želela speljati recepturo, češ da je njihova last, kar je sicer popoln nesmisel. Zdaj to razčiščujemo in vodimo dogovore z novimi proizvajalci, tudi podjetji iz tujine, ki bi lahko prevzeli proizvodnjo krmila,« pripoveduje Kragljeva.

Da je podjetniška pot polna ovir, je Kragljeva sicer spoznala že zdavnaj. »Začetki so bili zelo težki. Nisva vedeli, kako prodreti na trg, nisva imeli pravih strategij, nisva vedeli, kaj hočejo distributerji slišati. V nekem trenutku sva se znašli na mrtvi točki in takrat sva šli do Matije Goljarja, vodje Ustvarjalnika, ki nudi pomoč mladim zagonskim podjetjem. Zgodba mu je bila zanimiva in veliko nam je pomagal, da smo na koncu prišli do pogodbe.«

A ne le delo, v razvoj izdelka, raziskave trga in iskanje poslovnih stikov sta Particija in Tjaša do zdaj vložili med 15.000 in 20.000 evrov. »Vse svoje prihranke sva porabili za potovanja in predstavitve na sejmih, nekaj pa so pomagali tudi starši,« pravi Kragljeva, ki se je nekaj podjetniškega duha navzela že doma, saj ima njen oče Peter avtomehanično delavnico.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 11. oktobra 2018

Boris Blaić