DL: Ob polnoletnosti zadovoljen

9.12.2018 | 10:30

Marjan Kukman

Marjan Kukman novomeški moški rokometni klub Krka vodi že osemnajst let, vse od njegove ustanovitve – Vedno zagovarjal delo z mladimi in vzgojo domačih rokometašev

Novomeški moški rokometni klub je letos polnoleten. Ko so ga leta 2000 ustanavljali, so za predsednikovanje nagovorili Marjana Kukmana, ki je predsednik kluba še danes. Njegov cilj je bil vzgojiti domače igralce in ne kupovati tujcev. Čeprav se marsikdo v klubu z njim ni vedno strinjal, je danes lahko zadovoljen, saj imajo že nekaj let »kupljenih« igralcev le za vzorec, a kljub temu sodijo v sam vrh slovenskega rokometa in so pred kratkim v superpokalu presenetili tudi Celje Pivovarno Laško in osvojili svojo prvo člansko lovoriko.

Marjan Kukman pa je član novomeškega rokometnega kluba precej dlje, kot obstaja klub, ki ga vodi. Prihaja iz Cegelnice, od koder so otroci hodili v Osnovno šolo Bršljin, kjer je športno vzgojo do pred kratkim, ko se je upokojil, poučeval nekdanji rokometaš in rokometni trener Vojo Stojšin, ki je Marjana tudi navdušil za rokometno igro. Ker mu le sodelovanje pri rokometnem krožku kmalu ni bilo več dovolj, se je vpisal v rokometni klub, ki mu je ostal zvest tudi kot srednješolec, ko se je na treninge med šolanjem na srednji farmacevtski šoli s študenti vozil skoraj vsak dan iz Ljubljane, pa tudi še kasneje, ko je po odsluženi vojaščini študij farmacije nadaljeval na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Pravi, da je bilo to tedaj precej lažje kot danes, saj treningi niso bili vsak dan, kakovostna raven moštva, ki je nastopalo v pokrajinski ligi, pa ni bila taka, da bi bilo za uvrstitev v prvo postavo treba zanemariti študij, za katerega se je odločil, ker mu je mama dala za vzor soseda farmacevta, ki je delal v Krki, kjer naj bi bilo kar fino. Ko je ugotovil, da sosed sploh ni farmacevt, ampak vzdrževalec, je bil že okužen s farmacijo in po diplomi je, kako je v Krki, preveril tudi v praksi. Očitno je imela mama prav, saj je Marjan še vedno zaposlen v novomeškem farmacevtskem velikanu, ki je pred leti svoje ime dal tudi Marjanovemu rokometnemu klubu.

Vendar kljub usmeritvi v delo z mladimi in skrbi za vzgojo domačih rokometašev se to, da bi lahko domači igralci igrali vodilno vlogo v članskem moštvu, ni zgodilo čez noč. Članska vrsta se je iz tretje lige, v katero je vstopila po letu igranja prijateljskih tekem, prebila v drugo že prvo leto, pa tudi napredovanje v prvo ligo se je zgodilo hitro, vendar je klub potreboval celo desetletje, da je prvo moštvo postalo stabilen prvoligaš. Pravzaprav je do tega prišlo, ko so pomembnejšo vlogo v članskem moštvu lahko prevzeli člani generacije, rojene sredi devetdesetih let, ki je na čelu z Okleščenom, Jurečičem, Lavričem, Jakšetom in Maričičem osvojila naslov državnih prvakov tako med dečki kot med mladinci.

Da se šport zapiše v gene, dokazujeta tudi Marjanova hči Nina, ki se je zapisala atletiki, in sin Tilen, ki je že leta motor Krkine vrste v različnih kategorijah, zdaj tudi že med člani, kjer je v lanski sezoni na šestnajstih tekmah dosegel 96 zadetkov, čeprav bo še eno leto igral tudi še med mladinci. Kako bo po maturi, ki ga čaka prihodnjo pomlad, pa bodo še videli, saj se je tako kot nekoč oče tudi on odločil za študij farmacije.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 27. septembra 2018

Igor Vidmar