DL: Nesojeni dom starejših - Bo, ko bo državo srečala pamet

6.12.2018 | 14:45

Semič

Semič

Semičani imajo že kupljen in rezerviran prostor ter vse papirje (gradbeno dovoljenje je že poteklo) za enoto doma upokojencev, ne pa tudi investitorja – Po zdajšnjih standardih bi enota stala 5 milijonov evrov – Se bo država spametovala?

Semičani si že skoraj 15 let želijo dom starejših ali vsaj enoto kakega drugega doma v svojem kraju, a žal za zdaj vse ostaja pri pobožnih željah. Realne osnove, da bi država sofinancirala gradnjo ali da bi dobili investitorja, za zdaj ni.

To so po dolgih letih prizadevanja morali ugotoviti tudi občinski svetniki. Ideja je namreč vzniknila v času, ko sta bila metliški in črnomaljski dom za starejše polna in so bile za sprejem dolge čakalne vrste. Občina je predlog ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poslala prvič že v letu 2004 in ga med drugim utemeljila tudi z nastajajočim pravilnikom, po katerem bi morali domovi vse sobe preurediti v eno- in dvoposteljne. V tem primeru bi črnomaljskemu domu manjkalo 49 postelj, zato bi bila enota s 60 posteljami v Semiču elegantna rešitev. Idejo je leta 2009 podprl tudi svet domskega zavoda.

Ko je te dni semiška občinska uprava poročala o usodi projekta, je navedla, da je v letu 2008 v črnomaljskem domu prebivalo 36 semiških občanov, 7 pa jih je bilo še na čakalni isti, poleg tega jih je bilo 7 še v metliškem domu in še 6 na tamkajšnji čakalni listi.

Navsezadnje, kaj je boljše: Da ima občan za dostopno ceno malo manjši, a še vzdržen standard ali to, da je sam doma, prepuščen naključjem ali pa dnevnim obiskom negovalk?

VLOŽILI 300 TISOČAKOV

Občinski svet je po javni razpravi določil lokacijo, ustanovili so posebno projektno skupino in gradnjo uvrstili v občinske razvojne programe. Zaradi tega je občina leta 2009 začela odkupovati zemljišča in do naslednjega leta postala lastnica 16.000 kv. metrov. Za dom je naročila idejno zasnovo in idejni projekt gradnje ter leta 2011 dobila tudi gradbeno dovoljenje.

Občina je iz proračuna namenila 300 tisočakov za zemljišča in papirje, ki jih še vedno ima (le gradbeno dovoljenje je že poteklo), hkrati pa ves ta čas ni nikamor prišla s financiranjem gradnje, čeprav se je ves čas zelo trudila, kot pojasnjuje županja Polona Kambič. Investicijska vrednost enote (18 enoposteljnih in 18 dvoposteljnih sob, trije dvoposteljni apartmaji, gospodinjske skupnosti za dementne osebe, dnevno varstvo in vsa potrebna infrastruktura) po slovenskih visokih standardih dosega pet milijonov evrov. Lastna sredstva v tako majhni občini odpadejo, zato so računali na sofinanciranje iz ministrstva, to pa se je vmes odločilo sofinancirati oddelka za dementne v Metliki in Kočevju (oba zdaj že delujeta).

Čeprav so Semičani potem še ciljali na denar iz programa Pokolpje in pritiskali na ministrstvo, tam soglasja za naložbo niso dobili. Občina se je zato spustila v iskanje zasebnih vlagateljev. »Nekateri so nas obiskali in se zanimali, a se za javno-zasebno partnerstvo niso odločili, ker oskrba starejših v teh razmerah ne nosi dobička,« pojasnjuje županja. Semičani so pred petimi leti predstavili projekt na investicijsko-nepremičninskem sejmu v Münchnu in tudi tam so se tuji vlagatelji zelo zanimali za projekt, a se za naložbo do zdaj niso odločili. To ni čudno, saj slovenska zakonodaja postavlja izjemno visoke standarde za domsko oskrbo, na drugi strani pa kupna moč starejšega prebivalstva ni tako visoka.

KRAJŠE ČAKALNE VRSTE

Pomembno je še to, da so se v času, ko so si Semičani prizadevali priti do enote doma za starejše, močno spremenile razmere, zaradi katerih so se čakalne vrste krajšale, tako da imata zdaj črnomaljski in metliški dom celo presežek postelj. Statistika sicer kaže, da je delež starejših vse večji in po nekaterih projekcijah naj bi bila do leta 2050 že tretjina prebivalcev starejša od 65 let, kar jasno nakazuje, da potrebe bodo.

Zanimanje za prebivanje v domovih se je pri nas zmanjšalo tudi po spremembi predpisov, ki so od dedičev terjali povračilo socialne pomoči ostarelemu svojcu. Pa tudi brez tega si marsikdo stroška za oskrbo v domu, ki je, kot znajo povedati oskrbovanci, res na visoki ravni, ne more privoščiti.

BELOKRANJCI NA HRVAŠKO

Glavi razlog za zmanjšano zanimanje za domove, sploh med prebivalstvom ob hrvaški meji, zadnja leta tiči na drugi strani meje. Tam so kot gobe po dežju začeli rasti manjši zasebni domovi za starejše, ki ponujajo nižji standard, a vseeno solidno oskrbo, za polovico nižjo ceno od slovenskih.

Podatkov o tem, koliko Belokranjcev preživlja starost na Hrvaškem, nimamo, a številka je vsekakor velika. Tako velika, da imata domova v Metliki in Črnomlju nenadoma dovolj zmogljivosti oz. trenutno celo preveč. »V Črnomlju imajo v oskrbi 191 oseb in za 17 je trenutno še prostora, tudi v Metliki, kjer imajo zmogljivost 210 postelj, je trenutno prostora preveč,« je povedala semiška županja. Poleg tega že od leta 2014 upada število semiških občanov v obeh domovih. V črnomaljskem jih je bilo leta 2016 21, lani 15 in letos le še 13.

V Semiču za zdaj še ohranjajo zemljišča za morebitno gradnjo doma starejših in čakajo, kaj bo prinesla nova zakonodaja o dolgotrajni oskrbi. V danih razmerah o zasebnem domačem ali tujem vlagatelju lahko le sanjajo, saj tako visoka vrednost naložbe potegne za seboj tudi visoke stroške za oskrbo, zato zanimanja za dom ne bi bilo, vlagatelju pa se tudi ne bi povrnil vložek.

A le malo čez mejo je drugače. Vprašanje je, kdaj bo država spregledala in preprečila, da bi slovenski upokojenci nosili denar na Hrvaško. Država bi lahko sprostila podjetniško pobudo na tem področju in znižala zahtevane domske standarde. Navsezadnje, kaj je boljše: Da ima občan za dostopno ceno malo manjši, a še vzdržen standard ali to, da je sam doma, prepuščen naključjem ali pa dnevnim obiskom negovalk? Ko si nemočen, je od jutra do večera hudičevo daleč …

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 27. septembra 2018

Breda Dušič - Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava