DL: Staro mestno jedro - Prenova premalo za oživitev

14.11.2018 | 14:10

Metliško zgodovinsko mestno jedro ne potrebuje le prenove, ampak tudi oživitev. (Foto: M. B. - J.)

Za metliško zgodovinsko mestno jedro, ki se je že precej izpraznilo, so pripravili konservatorski načrt – Za njegovo uresničitev bosta potrebna čas in uspešnost na razpisih – Za oživitev mestnega jedra ne bo dovolj le obnova, ampak tudi vsebina

V Metliki so pripravili že več delavnic, projektov, načrtov in predlogov o ureditvi in oživitvi zgodovinskega mestnega jedra, vendar ni bilo od vseh predlogov skoraj nič uresničenega, ampak se je stari del mesta še naprej praznil. Vse manj je v njem stanovalcev, a tudi trgovin, uradov, lokalov.

Letos so na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili konservatorski načrt. V njem so analizirali prostorski in družbeni pomen mestnega jedra ter podali usmeritve za njegovo celostno ohranjanje. Konservatorski načrt predstavlja vizijo urbanističnega in programskega razvoja prostora, ki temelji na vrednotenju prostora in prepoznanih gospodarskih ter družbenih dejavnikih, nima pa vloge izvedbenega prostorskega akta, kot jo ima na primer občinski prostorski načrt. To je treba imeti pred očmi med njegovim prebiranjem, saj so predlogi v njem v večini primerov podani kot možnosti, zato bo treba ob nadaljnjem načrtovanju izdelati dodatne študije oz. dokumentacijo, kot so prometna študija, katalog mestne opreme in podobno.

V metliški občini so se odločili za konservatorski načrt, zato ker v starem delu mesta prenavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, načrtujejo pa tudi fazno prenovo odprtih javnih površin. Ker bo po arheoloških raziskavah ter rekonstrukciji komunalne in druge infrastrukture v mestnem jedru potrebna sanacija prekopanih javnih površin, so se v metliški občini odločili, da bodo celovito prenovili ulični parter v mestnem jedru. Zato so naročili konservatorski načrt.

Kot so v načrtu poudarili z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je prenova metliškega zgodovinskega jedra potrebna, zato ker so pri več objektih in območjih kulturne dediščine ugotovili identitetna in razvojna neravnovesja. Po drugi svetovni vojni se je namreč prenova odprtih javnih mestnih površin v metliškem zgodovinskem jedru omejila na nujno komunalno opremljenost mestnega jedra, postavitev spomenika NOB na Trgu svobode ter na osvetlitev in asfaltno preplastitev trgov in ulic.

Po drugi svetovni vojni se je začel prostorski razvoj Metlike zunaj starega mestnega jedra, ki ima neugodne topografske danosti ali – povedano drugače – je prostorsko utesnjeno. Novi del Metlike tako ni organsko rastel in se razvijal iz zgodovinskega jedra, ampak ob njem. Staro mestno jedro pa je bilo vedno bolj odrinjeno od vsakodnevnih komunikacijskih in življenjskih tokov, zgubljalo je socialno in gospodarsko pestrost in živost ter postalo mestno obrobje.

Seveda za oživitev zgodovinskega mestnega jedra ne bo dovolj samo njegova temeljita prenova, ampak mu bo treba vdahniti tudi vsebino. Pomembno pa je tudi, da se vanj znova vrne življenje. S tem niso mišljeni le uradi, ustanove, lokali, prireditve, ampak tudi stanovalci. Sicer pa bo obnova mestnega jedra zaradi omejenih občinskih proračunskih sredstev potekala po fazah. Občina je pri tem odvisna predvsem od sofinanciranja EU in države, tako da bodo v prihodnjih letih uresničevali načrte glede na uspešnost na javnih razpisih.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 6. septembra 2018

M. Bezek - Jakše