DL: Dobrodelne akcije - Pozor, da ne boste plačali davka!

23.10.2018 | 14:45

Gašper s pomočjo donatorjev, ki so mu omogočili 77 samoplačniških  terapij v Zagrebu, zelo napreduje – pred enim mesecem so z OZRK Novo  mesto poslali sporočilo, da se lahko že sam oblači pa tudi presede z  vozička na posteljo in nazaj. (Foto: arhiv družine Mlakar)

Gašper s pomočjo donatorjev, ki so mu omogočili 77 samoplačniških terapij v Zagrebu, zelo napreduje – pred enim mesecem so z OZRK Novo mesto poslali sporočilo, da se lahko že sam oblači pa tudi presede z vozička na posteljo in nazaj. (Foto: arhiv družine Mlakar)

Tako se je aprila na Bučki začela akcija OZRK Novo mesto za pomoč pri  plačilu terapij tetraplegiku Gašperju Mlakarju. Zbrali so se  predstavniki krajevnega in okoliških odborov Rdečega križa, prišla sta  tudi škocjanski župan in Gašper, da je prestavil situacijo. (Foto: J.  A.)

Tako se je aprila na Bučki začela akcija OZRK Novo mesto za pomoč pri plačilu terapij tetraplegiku Gašperju Mlakarju. Zbrali so se predstavniki krajevnega in okoliških odborov Rdečega križa, prišla sta tudi škocjanski župan in Gašper, da je prestavil situacijo. (Foto: J. A.)

Slovenci smo znani po tem, da znamo stopiti skupaj, ko se kdo znajde v težavah. Verjetno se tudi zato posamezniki, podjetja in društva pogosto odločajo za organizacijo dobrodelnih akcij za ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi naravnih nesreč, požarov, bolezni ali česa četrtega. Klubuk dol vsem tistim, ki se jih lotijo, vendar tudi na tem področju veljajo določena pravila.

Da bi vedeli, kakšne davčne posledice nosi organizacija humanitarnih akcij za organizatorje in prejemnike, smo se najprej obrnili na Finančno upravo, od koder je Barbara Škrinjar iz Službe za odnose z javnostmi poslala zajetna pojasnila.

DA NE BI PROSTOVOLJNI PRISPEVEK POSTAL PRIHODEK

Z vidika davčne obravnave prostovoljnega prispevka pri zbiratelju, pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja dejavnost, je pojasnila, da navadno lahko prostovoljne prispevke zbirajo nepridobitne pravne osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež. »Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. To so sicer zadeve oziroma vsebina, ki ni v pristojnosti davčnega organa.«

Če razlog za akcije ni v pristojnosti finančne uprave, pa to ne velja za obdavčitev, ki sledi. »Če prostovoljne prispevke zbira pravna oseba, gospodarska družba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora te prispevke izkazati med svojimi prihodki. Posledično se mu priznajo tudi morebitni odhodki, ki jih je imel v povezavi s tem. Ko ta sredstva gospodarska družba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, preda prejemniku, to predstavlja donacijo, ta pa davčno ni priznana.«

Drugače je, če prostovoljne prispevke oziroma donacije zbira pravna oseba, ki se ukvarja z nepridobitno dejavnostjo (torej je ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja). V tem primeru zbrani denar predstavlja zanjo nepridobitne prihodke, ki se izvzamejo iz davčne osnove.

NI VSEENO, KDO NAKAŽE POMOČ

Kaj pa davčna obravnava prejemnika? Barbara Škrinjar je pojasnila, da so prejemniki pomoči v določenih primerih oproščeni plačila dohodnine. »Tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jo socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Prav tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov.«

Če je pomoč oziroma darilo dano od pravne ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, pa se to obdavči kot drugi dohodek, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov.

Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.

»Darila, ki ga fizična oseba prejme od fizične osebe (ki ni njen delodajalec ali z delodajalcem povezana oseba), razen daril, ki jih fizična oseba prejme v povezavi z opravljanjem dejavnosti, se po določilih zakona o dohodnini ne štejejo za dohodek fizične osebe,« pravijo na Finančni upravi.

V tem primeru so ti prejemki predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila, če je skupna vrednost prejetega darila večja od 5.000 evrov. Če je zavezanec od istega darovalca v obdobju dvanajst mesecev prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.

OZRK: PRVO PRAVILO JE UPRAVIČENOST

Organizacije, ki se ukvarjajo z dobrodelnimi akcijami, morajo zagotavljati tudi transparentnost, sicer bi se lahko hitro zgodilo, da bi ljudje izgubili zaupanje vanje.

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je na Dolenjskem gotovo najaktivnejše in najuspešnejše na tem področju. »Dobrodelne akcije se druga od druge razlikujejo po obsegu in načinu zbiranja sredstev. Prvo pravilo, da se je sploh lotimo, je upravičenost posameznika ali družine do naše pomoči. O tem sklepa komisija za delitev pomoči pri OZRK Novo mesto, potrjuje pa območni odbor kot najvišji organ (razen zbora članov),« je pojasnila sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek.

Sledijo izdelava finančne konstrukcije, podpis sporazuma s posameznikom ali z družino in določitev vseh pravil akcije (obveščanje javnosti, trajanje, namenskost, vloga posameznika ali družine pri zbiranju sredstev).

Barbara Ozimek je poudarila, da je zelo pomembno, da se denar zbira na poseben račun, ki je odprt pri Skladu za pomoč ljudem v stiski, in da se določi skrbnika sporazuma (predsednik KORK), ki lahko vedno vpogleda v stanje. Tedensko ali po prilivih in odlivih pa dobi tisti, za katerega zbirajo denar, celotno poročilo o donatorjih in višini donacij. Stroške, ki nastajajo po računih, potrjuje posameznik ali družina in skrbnik.

O akcijah na OZRK redno poročajo tudi komisiji za pomoči in območnemu odboru na rednih sejah.

NUJNA PODPORA V JAVNOSTI

Barbara Ozimek je poudarila, da pred izvedbo akcij raziščejo, kaj o njej misli javnost, prostovoljci KORK-ov, občina in župan, saj je v tem primeru podpora javnosti skoraj nujna.

Na katere akcije je najboljši odziv? »Donatorji se odzivajo na zgodbo, ta pa mora biti predstavljena osebno z naše strani, s strani podpornikov ali dotičnega prejemnika. Tudi zagotovilo, da garantiramo, da bo akcija obrodila sadove na drugih področjih (spremembe na boljše pri posamezniku ali družini), je nekaj, kar zagotavlja uspeh,« opaža sekretarka novomeškega OZRK in na tem mestu pojasni, da je odziv večji, če gre za otroke, invalide, učinkovite so tudi akcije po elementarnih nesrečah, požarih …

Sicer novomeško združenje Rdečega križa izvede eno večjo akcijo (npr. obnove ali gradnje hiš) na od tri do štiri leta, manjših akcij, ko javnost celo ne ve zanje, saj se pomoči potrebni ne želijo izpostaviti v javnosti, pa se lotijo od dva- do trikrat letno.

Statistika, ki so jo o Skladu za pomoč ljudem v stiski delali na OZRK Novo mesto, pravi, da so od leta 1999, ko so ustanovili ta sklad, do lani izvedli 84 akcij (obnove in gradnje hiš, pomoč invalidom, obnove streh …).

SVOJIH STROŠKOV NE PLAČUJEJO IZ AKCIJ

Ljudje se včasih sprašujejo, kako se poravnavajo stroški organizacije dobrodelnih akcij, ki jih ima Rdeči križ. »Teh ne obračunamo od akcij. Za svoje delo imamo vsako leto drugače zagotovljena sredstva za programe in obstoj organizacije,« je dodala Barbara Ozimek, ki opaža, da se marsikdo izmed prejemnikov že zaveda, da je, če sami odpirajo račune za zbiranje prispevkov, ta denar obdavčen.

ZAGOTOVLJENA TRANSPARENTNOST

»Za organizacijo humanitarnih akcij imamo dovoljenje samo humanitarne organizacije, prejemniki pa od teh humanitarnih pomoči ne plačujejo nobenega davka. Naše pravilo je, da če je le mogoče, ne nakazujemo denarja na osebne račune, ampak plačujemo račune, da je namenskost sredstev zagotovljena in sledljiva. Če oseba sama plača neki račun, ji lahko povrnemo denar na njen račun v izjemnih primerih. Donatorjem, ki prispevajo v akcijah, pošiljamo zahvale, največkrat, če gre za obnovo hiš itn., pa naredimo tudi zaključek akcije, tako da donatorje povabimo in jim pokažemo rezultate ter omogočimo srečanje med darovalcem in prejemnikom pomoči. Transparentnost je tako zagotovljena,« je še dejala Barbara Ozimek.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 16. avgusta 2018

Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava