DL: 60 let Muzeja Ribnica - Posebnost je zbirka ribniške domače obrti

21.10.2018 | 11:50

Z odprtjem Muzejske trgovine leta 2006, ki so jo po petih letih  domovanja na Škrabčevem trgu preselili v Rokodelski center Ribnica, kjer  je še danes, je Ribnica po dolgih letih spet dobila trgovino, kjer  lahko turisti kupijo spominke in tudi druge izdelke suhe robe na enem  mestu. (Foto: M. L. S.)

Z odprtjem Muzejske trgovine leta 2006, ki so jo po petih letih domovanja na Škrabčevem trgu preselili v Rokodelski center Ribnica, kjer je še danes, je Ribnica po dolgih letih spet dobila trgovino, kjer lahko turisti kupijo spominke in tudi druge izdelke suhe robe na enem mestu. (Foto: M. L. S.)

Ustanovljen je bil kot Ribniški etnografski muzej, kasneje je deloval pod okriljem zavoda Miklova hiša, danes je samostojna organizacijska enota Rokodelskega centra Ribnica – Skrbi za etnografsko in zgodovinsko dediščino

Prihodnji mesec bo Muzej Ribnica zabeležil okroglih 60 let delovanja. Ustanovljen je bil namreč, takrat še z imenom Ribniški etnografski muzej, 11. avgusta 1958.

Ribniški muzej je zapisovalec kulturne dediščine ribniške doline in njenega širšega zaledja. Leta 2013 je s sklepom Vlade RS pridobil državno pooblastilo za opravljanje muzejske javne službe za področje etnologije, likovne umetnost od začetka 20. stoletja in zgodovine za območje občine Ribnica, kasneje pa se je območje javne službe dopolnilo še za občine Dobrepolje, Sodražica in Loški Potok.

Kar dve desetletji, od 1990 do 2010, je muzej deloval pod okriljem zavoda Miklova hiša, po odprtju Rokodelskega centra Ribnica pa so muzejsko dejavnost izločili iz takratnih okvirov znotraj Knjižnice Miklova hiša in muzej kot samostojno organizacijsko enoto priključili novoustanovljenemu zavodu Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, v sklopu katerega deluje še danes.

Muzej je v preteklosti pripravil že več samostojnih raziskovalnih in promocijskih projektov, razstav in publikacij. Njegova posebnost je zbirka ribniške domače obrti, saj je edinstvena v slovenskem prostoru, pod njegovim okriljem pa je nastala tudi edina zgodovinska razstava, posvečena čarovniškim procesom na Slovenskem. Razstavo Boj krvavi zoper čarovniško zalego so postavili leta 2002 kot stalno razstavo takrat še Muzeja Miklova hiša, zanimiva pa je že zaradi samega prostora, saj je v grajskem stolpu.

V ribniškem gradu je tudi stalna muzejska razstava Suha roba in lončarstvo, ki je danes obnovljena. Leta 2014 so izdali tudi istoimenski katalog, v katerem je predstavljenih kar 550 suhorobarskih in lončarskih izdelkov, tako tradicionalnih kot sodobnih, kar je bilo ob izdaji kataloga največ do takrat na enem mestu zbranih predmetov suhe robe in lončarstva.

Odmeven projekt je bil tudi konceptuiranje in vzpostavitev Muzejske trgovine v Ribnici. Ta je prvih pet let po odprtju delovala v prostorih nekdanjega Spominkarstva na Škrbčevem trgu, od leta 2011 pa je v Rokodelskem centru. Leta 2006 so v ribniškem gradu postavili tudi stalno razstavo Ribnica, veličina majhnosti, ki predstavlja ribniško zgodovino od prazgodovinske naselbine pri Žlebiču do devetdesetih let prejšnjega stoletja, pripravili pa so tudi razstavo Iz hiše v svet, ki prinaša vpogled v življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v ribniški dolini v 20. stoletju. Slednja je bila na ogled kot občasna razstava v ribniškem gradu do oktobra 2009, sedaj pa je predelana v multimedijske vsebine.

Svojo prepoznavnost tako v lokalnem kot v širšem slovenskem prostoru je muzej v zadnjih desetih letih utrdil s svojim strokovnim delom, razvojem pedagoških programov, z medinstitucionalnim in medresorskim sodelovanjem, predvsem pa z odmevnimi projekti. Eden takšnih je bil medinstitucionalni in mednarodni projekt o krošnjarstvu, za katerega je bil Muzej Ribnica leta 2013 tudi nagrajen s stanovskim Murkovim priznanjem.

Leta 2013 so v Rokodelskim centru odprli novo stalno muzejsko razstavo Podobe pesemskega izročila dr. Zmage Kumer 1924–2008. Razstava je zasnovana kot spominska soba, posvečena v Ribnici rojeni raziskovalki slovenske ljudske pesmi, katere del pa je tudi širši javnosti dostopna strokovna knjižnica s 1.221 enotami knjižnega gradiva s področja etnomuzikološke stroke in folkloristike, ki jih je Muzej Ribnica dobil kot zapuščino Kumerjeve že leta 2010. Ribniški muzej danes hrani tudi zbirko oblačil, ki so jih nosili ljudje na Ribniškem konec 19. in v začetku 20. stoletja. Iz zbirke oblačil, ki sta jo leta 2015 muzeju podarila zakonca Pakiž, je muzej leta 2016 pripravil zelo odmevno razstavo spodnjega perila Druga koža. Sicer pa Muzej Ribnica že od leta 2014 predstavlja muzejske predmete, ki jih hranijo v svojih depojih in so obiskovalcem težje dostopni. Vsako leto pripravijo razstavo Iz muzejskih zbirk, s katero želijo predstaviti delo Muzeja Ribnica in njegovo bogato zbirko ter se tudi na ta način še bolj približati ljudem v okolju, v katerem delujejo.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 2. avgusta 2018

M. Leskovšek – Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava