DL: Obramba proti toči - Najboljše mreže in zavarovalnine
19.10.2018 | 14:35
V naših krajih vse pogostejša neurja s točo – Kmetje imajo veliko škode – Za protiletalsko obrambo država in občine letos skupaj dobrih 252.000 evrov, a med njimi ni občin z našega konca – Država subvencionira zavarovalne premije in mreže – V občini Črnomelj zavarovalnin malo, pomoč pri protitočnih mrežah
Rezultat podnebnih sprememb so gotovo vse pogostejša neurja s točo, ki jih to poletje ni malo tudi v našem koncu. Najhuje je bilo junija v Črnomlju, ko je toča, velika kot teniške žogice, povzročila ogromno škode, a tudi kasneje je toča, sicer manjša, še klestila in uničevala pridelke po naših poljih, sadovnjakih in vinogradih.
Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kakšno obrambo imamo proti neurjem s točo ter ali in kako kmetom pomaga država ali pa so v nesreči prepuščeni sami sebi.
LETALSKA OBRAMBA
Kot pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so se, čeprav ukrep obrambe proti toči nima podpore drugih resorjev, meteorološka stroka pa meni, da je neučinkovit in ga v marsikaterih drugih državah ne sofinancirajo več, odločili, da prisluhnejo lokalnim skupnostim. Na javno naročilo se je javilo 57 občin, v glavnem iz Pomurja, Podravja in Koroške, ki prispevajo skoraj 164.000 evrov. Država letos ta ukrep podpira s 35-odstotnim sofinanciranjem, kar znese še dobrih 88 tisočakov – skupaj je to 252.000 evrov. Letalski center Maribor je edini izvajalec te obrambe.
Pa je letalska obramba proti toči, to je obstreljevanje oblakov s srebrovim jodidom (s tem povečajo število toče ter hkrati zmanjšajo njihovo velikost), ki jo imamo v Sloveniji od leta 1999, sploh učinkovita? Mnenja so različna. Meteorološka stroka meni, da bi bilo za dokaz učinkovitosti treba izvesti več raziskav, v proračunu pa je premalo denarja za izvedbo poskusne obrambe pred točo. Stroka zato pravi, da je takšno porabljanje proračunskega denarja neupravičeno in nesmotrno. Mnoge države so takšno pomoč ukinile, npr. Avstrija, saj je slišati tudi, da naj bi letalska obramba proti toči naredila več škode kot koristi – pregnala dež in povzročala celo sušo.
SREBROV JODID ŠKODLJIV
Pomisleki so tudi, da je letalska obramba proti toči ljudem škodljiva. Ministrstvo za zdravje opozarja, da se je treba zavedati, da je vnos srebrovega jodida vnos tujerodne kemikalije v okolje, ki so ji izpostavljeni ljudje in drugi živi organizmi, pa tudi njenim razgradnim produktom. Urad za kemikalije pri ministrstvu opozarja tudi, da ni mogoče izključiti tveganja, ki ga za zdravje ljudi in okolje povzroča srebro, ki je razgradni produkt srebrovega jodida. V tujih zdravstvenih prispevkih je zaslediti, da srebrov judid ljudje lahko absorbirajo v pljuča, nos, kožo in prebavni trakt. Rahla zastrupitev lahko povzroči prebavne težave, neobičajne spremembe na pljučih in ledvicah ter blago obliko alergije oz. vpliv na imunski sistem. Ni pa nujno, da srebrov jodid pade na tla, saj se nevihtni oblak lahko dvigne na 19 kilometrov višine. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, za zdaj koncentracije, ki padejo na tla, niso dovolj velike, da bi bilo ogroženo zdravje prebivalcev.
A na kmetijskem ministrstvu takšno pomoč sofinancirajo, obenem pa izpostavljajo, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo.
ZAVAROVALNE PREMIJE
S sofinanciranjem zavarovalnih premij želijo spodbuditi kmetijske proizvajalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami naravnih nesreč, kot so toča, požar, udar strele, pozeba, poplave in vihar. Škoda na kmetijskih pridelkih zaradi toče je tveganje, ki ga je od leta 2006 mogoče zavarovati in za to zavarovanje mogoče uveljavljati sofinanciranje zavarovalne premij, zato se škode v kmetijstvu zaradi toče ne ocenjuje, prav tako pa tudi ni mogoče pridobiti pomoči po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč.
V letošnjem letu naša država za sofinanciranje zavarovalnih premij namenja 3,13 milijona evrov, kar je bistveno več kot lani in predlani. Veliko kmetov ima vplačano kombinirano zavarovanje proti toči in suši, kar seveda ni poceni, a edino učinkovito.
MREŽE ZANESLJIVE
Nakup in postavitev mrež proti toči je preverjen in zanesljiv ukrep, s katerim je mogoče zaščititi sadna drevesa in druge večletne rastline in poljščine proti toči. So pa mreže primerne tudi za zaščito pridelka pred ptiči (vinska trta, ameriške borovnice, aronija) in pred pokanjem in ožigom plodov (razno sadje).
Država kmetom pomaga pri nakupu in postavitvi mrež proti toči v okviru sofinanciranja naložb za prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe – plača 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, lahko tudi poveča. Letos je na razpis ministrstva prišlo 119 vlog, podprli so jih 19, za kar država prispeva 60.000 evrov. Sicer pa je v okviru Programa razvoja podeželja od 2007 do 2018 država sofinancirala 412 takšnih naložb in zanje namenila 6,33 milijona nepovratnih sredstev.
»V zadnjem času zanimanje za mreže proti toči upada, ker so z njo večinoma pokriti že vsi mlajši nasadi intenzivnih sadovnjakov. Kmetje se izogibajo postavljanju mreže proti toči na nasadih v starejši rodnosti, ker to povzroči dodatne stroške, poveča poškodbe dreves in moti delovni proces. Najbolj idealna je postavitev mreže proti toči sočasno z redno obnovo nasadov, ki nastopi ob starosti nasadov 16 let (pečkarji), 12 let (koščičarji), 8 let (maline in robide) in 25 let (namizno grozdje),« ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
ČRNOMELJ: ŠKODA VELIKA, ZAVAROVALNIN MALO
In kako so se po hudi naravni nesreči znašli v občini Črnomelj, kjer je junijsko neurje prizadelo okrog četrtino kmetijskih površin v občini, škodo na posevkih pa so povzročili tako toča in veter, na nekaterih legah pa tudi močni nalivi in zaplavljenost terena. Najbolj so prizadeti posevki na njivah, in sicer na okrog 2.300 hektarjih, in to tako koruza, žita, vrtnine s krompirjem kot vinogradi in sadovnjaki. Občinska komisija je ocenila, da okvirna škoda na glavnih kmetijskih posevkih in trajnih nasadih znaša po prvi oceni najmanj 328.000 evrov.
»Sicer pa črnomaljska občina k popisu škode ni pristopila, saj vladnega sklepa o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski politiki ni, škoda je zavarovarljiva in država subvencionira zavarovalne premije,« pove županja Mojca Čemas Stjepanovič ter doda, da po njihovih neuradnih podatkih večina črnomaljskih kmetov svojih pridelkov nima zavarovanih za naravne nesreče, saj so zavarovalne premije zanje prevelik strošek. Na območju Bele krajine tudi nimajo urejene državne protitočne letalske obrambe.
Črnomaljska občina pa preko javnega razpisa o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja za posamezno leto kmetovalcem daje možnost sofinanciranja tako nakupa in postavitve zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …) kakor tudi zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, spomladansko pozebo, požarom, udarom strele, viharjem in poplavami za eno rastno dobo.
Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 9. avgusta 2018
L. Markelj
Jasna Kuljaj nova direktorica
FranciD: Čestitam Jasna! Lepa mora bit...
DL: Zakaj novomeški Glavni trg ne živi...
Marian: Občina je tista, ki lahko privabi...
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
Zdravilni in okusni recepti, pripravljeni iz smrekovih vršičkov
pon, 15.4.2024
Jasna Kuljaj nova direktorica
tor, 16.4.2024
FOTO: Tof 90 let praznoval na Jugorju
pon, 15.4.2024
DL: V Adrii nekaj mesecev delali 9 ur; vodstvo: Groženj ni bilo
sre, 17.4.2024
23. tekmovanje na diatonični harmoniki v Škocjanu
čet, 18.4.2024