DL: Volna, lan, konoplja - Pomembno je, da ohranijo znanje babic

12.10.2018 | 14:45

Med predstavitvami, ki so jih pripravili v okviru projekta ali pa jih še bodo, je tudi prikaz striženja ovc.

Iz ovčje volne je mogoče narediti številne zelo uporabne izdelke. (Foto: B. Grabrijan)

V Beli krajini bo do septembra prihodnje leto potekal projekt, s katerim želijo povečati samooskrbo prebivalcev z ovčjo volno, lanom in industrijsko konopljo ter izdelki iz teh surovin – Predstavitve na prireditvah in predstavitveni dnevi za šolarje – Tudi nakup nekaterih strojev in opreme

Letošnjega maja so v Beli krajini začeli projekt z naslovom Povečanje samooskrbnosti z naravnimi potenciali Bele krajine ali volna, lan, konoplja, kot ga imenujejo krajše. V projektu, ki ga bodo zaključili septembra prihodnje leto, so torej trije programi, in sicer za povečanje samooskrbe s prirejo in predelavo ovčje volne ter pridelavo in predelavo lana in industrijske konoplje. Nosilec projekta je zadruga Suplimi za pridelavo in predelavo ekološke konoplje.

Pridelava lana in industrijske konoplje ter reja ovc so kmetijske dejavnosti, za katere niso potrebna fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila, zato so primerne tudi na območju Nature 2000 in v skladu z upravljavskimi načrti v obeh belokranjskih krajinskih parkih. Uporabnost avtohtonih lokalno pridelanih naravnih surovin je močno vtkana v tradicijo Bele krajine, zato je pomembno, da Belokranjci ohranijo znanje o pridelavi teh surovin in predelavi v uporabne izdelke, bodisi za prehrano, oblačila, gradbeništvo. A ne le, da ohranijo to pomembno znanje, ampak ga tudi prenesejo na mlajše rodove in ustvarijo nova, zelena delovna mesta.

V SOŽITJU Z NARAVO IN SODOBNIM NAČINOM ŽIVLJENJA

Res bodo zbrali stara orodja, na katerih so nekdaj predniki predelovali surovine, a bodo v okviru projekta nabavili tudi nekatera nova orodja, s katerimi bodo olajšali pridelavo in predelavo surovin. Z izobraževanjem pa bodo osveščali rejce ovc in uporabnike zemljišč, da bodo začeli tradicionalna opravila, ki so jih že skoraj opustili, na belokranjskem podeželju znova negovati v sožitju z naravo in seveda sodobnim načinom življenja. Hkrati pa lahko pozitivne učinke lokalno pridelanih surovin izkoristijo tudi za dobro počutje in kvaliteto življenja. V okviru projekta bodo namreč izdelali prototipe izdelkov iz ovčje volne, lana in industrijske konoplje ter s tem gotovo dali kateremu od Belokranjcev idejo, kako bi lahko, če že ne bi prideloval in predeloval surovin za prodajo, z njimi oskrbel vsaj sebe.

Anton Absec, predstavnik zadruge Suplimi, ki je v okviru projekta zadolžena za pridelavo in predelavo industrijske konoplje, je povedal, da bodo pripravili prikaz ročnega pobiranja industrijske konoplje. Poleg vršičkanja bodo predstavili tudi sušenje surovine, ločevanje listov, cvetov in semen od stebel, ločevanje semen od cvetov, stiskanje olja in podobno. »V okviru projekta bomo izdelali tudi stroj za rezanje vrhov industrijske konoplje, saj je ročno rezanje precej zamudno in običajno predstavlja ozko grlo pri pridobivanju listov in socvetja. S strojem bo spravilo pridelka potekalo hitreje, mogoče pa bo obrati tudi več cvetja,« je pojasnil Absec. Ob tem je poudaril, da so v industrijski konoplji poleg fitokanabinoidov tudi terpeni, flavonoidi, antioksidanti, voski, jedrca semen pa so bogata predvsem z nenasičenimi maščobnimi kislinami in beljakovinami. Pri industrijski konoplji so pomembni tako semena, iz katerih stiskajo olje, in proteini, dobrodošel pa je tudi konopljin čaj.

VEČ ZA IZDELKE KOT ZA JAGNJE

Boris Grabrijan, direktor javnega zavoda Krajinski park Kolpa, ki je eden od partnerjev v projektu, je pojasnil, da je prav lokalna samooskrba pomemben segment v razpisih Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine, ki jo upravlja Razvojni center Novo mesto. In tudi v tem projektu, ki poteka v okviru omenjene akcijske skupine, je tako. Krajinski park Kolpa je v projektu zadolžen za volno. »Ovčjo volno sicer odkupuje Soven. Vendar pa želimo v okviru tega projekta spomniti ljudi, da bi lahko doma predelali surovo volno in bi tako ostala na domačih tleh. Ne nazadnje bi se morali ljudje zavedati, da ovca skoti običajno eno jagnje na leto, za katerega iztržijo okrog 80 evrov. Da pa tudi dva kilograma volne, iz katere lahko naredijo tri klobuke, ki jih je mogoče prodati po okrog 60 evrov, ali štiri pare copatov, vsak par pa je vreden okrog 40 evrov. Ob tem pa pri predelavi volne ne gre za velike investicije,« pravi Grabrijan.

V okviru projekta bodo nabavili strojčke za predelavo volne, s katerimi si bodo lahko ljudje, ki bodo za to opravilo zainteresirani, pomagali. Ob tem Grabrijan poudari, da je tovrstna predelava dobrodošla tudi za ovčerejce, saj morajo pet let hraniti potrdilo o tem, kam so dali volno oz. kaj so naredili iz nje. Sicer pa so že prikazali striženje ovc ter sortiranje, pranje in sušenje volne, kmalu pa bodo prikazali še orodja za njeno predelavo.

DA NE BO ŠLO V POZABO

Eden od partnerjev v projektu je tudi podjetje za poslovne dejavnosti in gradbene storitve Mirabilis iz Semiča. Kot je povedala Margita Adamič iz tega družinskega podjetja, so v projektu zadolženi za lan, za njegovo promocijo, zlasti seme, platno in izdelke, kot tudi za predstavitev orodij in opreme za predelavo lana. »Kupili bomo tudi mikroskop, da bomo lahko ločevali lanena in bombažna vlakna, saj je v kupljenem lanenem platnu velikokrat tudi bombaž. Naredili bomo prototipe izdelkov iz lanenega platna in konoplje in jih predstavili na prireditvah. Načrtujemo tudi predstavitvene dneve za šolarje o lanu, industrijski konoplji, ovčji volni. Seveda bodo ljudje v okviru projekta dobili tudi nasvete o gojenju lana in industrijske konoplje,« je povedala Adamičeva.

Nekaj predstavitev so na belokranjskih prireditvah že imeli, odziv ljudi pa je bil po besedah Adamičeve odličen. »Res je, da je v trgovinah veliko izdelkov iz lana in industrijske konoplje, poudarek v tem projektu pa je, da so ljudje lahko samooskrbni. Seveda je odločitev posameznika, ali se bo pripravljen ukvarjati tudi s pridelavo in predelavo teh dveh industrijskih rastlin. Priporočam pa, da si ljudje posejejo doma lan. Za industrijsko konopljo pa mora imeti tisti, ki ni ekološki kmet, vsaj 10 arov veliko njivo, preden pa jo poseje, mora dati vlogo na kmetijsko svetovalno službo. Seveda ni dovoljeno sejati doma pridelano seme, ampak mora biti kupljeno in certificirano,« je še opozorila Margita.

Adamičeva pravi, da pridelava lana ni zahtevna in delo ni težko, zato ga odrasli lahko opravijo skupaj z otroki in vnuki, saj je pomembno, da se vedenje o pridelavi prenaša na mlajše generacije. Poglavitni namen projekta je namreč, da ohranijo znanje babic, prababic. »Ne odkrivamo nič novega, pomembno pa je, da to znanje ne potone v pozabo. Ter seveda, da ljudje spoznajo, kako lahko doma naredijo izdelke iz volne, lana in industrijske konoplje. Sedaj v Beli krajini sicer ni večje proizvodnje lana, v projektu pa bomo le nakazali, s čim se lahko ljudje še ukvarjajo. Ali se bo kdo odločil za večjo pridelavo in predelavo lana, pa bo pokazal čas,« je o projektu, ki je po njenem mnenju dobro zastavljen, povedala Margita Adamič.

V projektu sodelujeta še društvo za kmetijstvo, turizem, kulinariko in domače obrti RIM LAN in Eko društvo Kolpa. Projekt bo veljal slabih 55.000 evrov, s 85 odst. pa ga bo sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 26. julija 2018

M. Bezek Jakše