DL: Avtodomarji in mreža - Vse več jih kroži po dolini Mirne

12.10.2018 | 11:00

Ob ribniku pod mirnskim gradom naj bi v dveh letih zraslo tudi postajališče za avtodome.

Dušan Skerbiš in Elvira Žagar

Dovoljeno za avtodome

V Mreži postajališč za avtodome 88 občin partneric – Od leta 2014 vzniknilo precej novih parkirišč in postajališč – Vse več avtodomarjev se ustavlja na več kot 150 točkah, ki jih povezuje mreža – Tudi v Mirnski dolini rastejo počivališča

Od leta 2014, ko je vzniknila ideja o mreži postajališč za avtodome, se je projektu pridružilo že 88 slovenskih občin. Najpomembnejši dosežek projekta je, da se je v naših krajih končno spremenilo dojemanje avtodomarjev, saj smo jih začeli sprejemati kot dobre in zaželene goste.

V novi brošuri mreže bo vključenih več kot 150 parkirišč, postajališč in počivališč, kmalu pa naj bi jih bilo že 200. Mreža občine partnerice spodbuja, da same ali v sodelovanju z zasebniki uredijo točke in jih opremijo z elektriko in vodo ter s sistemom za oddajanje fekalnih in sivih vod. Ena najpomembnejših nalog mreže je skupna promocija doma in na tujem, pri čemer uspešno sodeluje tudi z Adrio Mobil, Avto-moto zvezo Slovenije, revijo Avtodom, Caravaning klubom Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Direktoratom za turizem in Turistično-gostinsko zbornico Slovenije.

»Cilj vseh partnerjev je, da postane Slovenija za ta segment turistov bolj prepoznavna in bolj prijazna. Mreža ne promovira le postajališč, temveč tudi turistično ponudbo, gostinstvo, kmetije in znamenitosti,« razlaga Dušan Skerbiš, pobudnik mreže in župan mirnske občine, ki je nosilka projekta.

PRIDEJO Z BROŠURO

Skerbiš poudarja, da kampi niso rešitev, saj večinoma niso odprti vse leto, hkrati pa postajališča niso konkurenca ne hotelom in ne kampom. »Ravno pred kratkim sva s sodelavko Elviro klepetala z dvema angleškima turistoma, ki sta prišla na Mirno in z avtodomom raziskujeta Slovenijo na osnovi podatkov naše mreže,« je zadovoljen Skerbiš. »Lepo je videti, ko pridejo k nam z našo brošuro, ki so jo dobili na sejmih v Belgiji, Nemčiji, tudi v Angliji. Adria Mobil deli brošure na vseh sejmih, na katerih razstavlja, enako tudi nemška revija Mein Platz,« doda še Elvira Žagar, sodelavka pri projektu, zadolžena za operativno izvedbo. Žagarjeva poudarja, da avtodomar želi na postajališču najti tablo z informacijami o tem, kaj mu kraj lahko ponudi.

Mreža zato spodbuja občine, da uredijo počivališča in avtodomarjem pokažejo, da so dobrodošli, jim povedo, kaj lahko doživijo ali si ogledajo v tistem kraju, hkrati pa spodbuja tudi zasebni sektor, da kaj naredi v tej smeri.

»Spodbudili smo razmišljanje, da so avtodomarji tu, da jih Slovenija zanima in da je prav, da jim ponudimo prostor, da se nekje ustavijo,« je kot glavni dosežek v času od postavitve mreže navedla Petra Krnc Laznik, koordinatorka mreže PZA Slovenija, in dodala, da je nujno, da občine zdaj te lokacije opremijo vsaj s prometnim znakom, ki jasno nakazuje, da je postanek dovoljen.

V Mreži postajališč za avtodome (PZA) Slovenije ne želijo, da bi avtodomarji potovali samo po avtocestah. Skerbiš je nedavno obiskal več kot 120 županov, saj mreža želi doseči, da se bo avtodomar lahko ustavil prav v vsaki slovenski občini.

Postajališča so opisana in označena z GPS-koordinatami v brošuri in na spletni strani mreže. Skerbiš ocenjuje, da je mreža spodbudila nastanek številnih novih točk, a še pomembneje je, da se je v času delovanja mreže zelo povečalo ustavljanje avtodomarjev. V Loški dolini, na primer, vsak dan gostijo to vrsto turistov.

Ker namen postajališč ni daljše bivanje, naj bi avtodomarji tam ostali do 48 ur, saj so daljšemu bivanju namenjeni kampi. Kjer jih ni, se iz parkirišča lahko razvije postajališče in nato registriran mini kamp, kot se je zgodilo v Kočevju.

KAJ PA MIRNSKA DOLINA?

Tudi na območju Mirnske doline nastajajo urejena postajališča in parkirišča za avtodome. Na Mirni lahko avtodomi brezplačno parkirajo v športnem parku, a prav zdaj zaključujejo ureditev postajališča z vso potrebno infrastrukturo. Prostora bo za 4 do 8 avtodomov; med drugim bodo tu lahko parkirali tudi kot avtobusi veliki avtodomi. »Nekaj dodatnih avtodomov bo lahko parkiralo ob ribniku, kjer smo že začeli vse aktivnosti za ureditev naravnega kopališča, tako da naj bi v dveh letih tam imeli bolj urejeno in večje postajališče ob turističnem kompleksu pod mirnskim gradom,« napoveduje Skerbiš.

Tudi v Šentrupertu je že mogoče parkirati avtodome pri kulturnem domu, a v načrtu je tudi postajališče. Parkirišča so tudi v Blatu pri vadbišču za golf in pri šoli v Dolenji Nemški vasi in v Mokronogu pri bencinskem servisu Deu. V Trebnjem pripravljajo postajališče ob nekdanjem Petrolu v bližini gradu in tudi v Mokronogu naj bi ga uredili še letos. »Problem je s papirji, ker je za postajališče nujno pridobiti vsa potrebna dovoljenja,« opozarja Skerbiš.

Mreža vztrajno išče poti do evropskih avtodomarjev, rada pa bi na organizirana potovanja po Sloveniji pritegnila tudi avtodomarske skupine, a bo za to potrebno nekaj večjih parkirišč ali postajališč (za 40 do 50 avtodomov).

Vse aktivnosti mreže vodi občina Mirna, ki vse leto pokriva tudi stroške. Te na koncu razdelijo na občine, ki letno odštejejo največ 1.500 evrov, kar je relativno malo glede na to, da se mreža predstavlja na 20 evropskih sejmih. Kot pravi mirnski župan, so zaposleni na tej občini zaradi projekta dodatno obremenjeni, a je prepričan, da bi bili stroški vsaj dvakrat večji, če bi se mreža organizirala v kako drugo obliko.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 26. julija 2018

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik