DL: Odlična gobarska sezona - To ni gobarjenje, ampak ropanje gozda!

10.10.2018 | 14:40

Sanjski pogled za ljubiteljske gobarje

Sanjski pogled za ljubiteljske gobarje

Zakonodaja pravi, da sme posameznik na dan nabrati dva kilograma gob.

Zakonodaja pravi, da sme posameznik na dan nabrati dva kilograma gob.

Za gobarji v Blatnem klancu, to je gozd med Mirno in Trebelnim, je pred  kakšnima dvema tednoma ostal tak spomin. (Foto: Roman Starič)

Za gobarji v Blatnem klancu, to je gozd med Mirno in Trebelnim, je pred kakšnima dvema tednoma ostal tak spomin. (Foto: Roman Starič)

Gobe so zelo okusne, njihova priprava pa je enostavna.

Gobe so zelo okusne, njihova priprava pa je enostavna.

Lastniki gozdov ne nasprotujejo rekreativnemu nabiranju v mejah zakonodaje – Nekateri gobarji zaparkirajo ceste v gozdu, odmetavajo smeti in verbalno obračunavajo z lastniki – Slab nadzor – 965 posameznikov lahko gobe nabira za prodajo – V Termah Krka so v lanskem letu porabili dobrih šest ton gob

Gobarji se nad letošnjo gobarsko sezono ne morejo pritoževati, saj je vreme z obilo dežja in sopare poskrbelo, da so gobe obilno rasle od pomladi do prejšnjega tedna, ko je pritisnila vročina. Ob pogledu na fotografije, ki jih nekateri objavljajo na družbenih omrežjih, je jasno, da mnogi ne upoštevajo zakonskega določila – dva kilograma na dan po osebi.

Kaj na to pravijo lastniki gozdov? Obrnili smo se na Jožeta Morija iz Društva lastnikov gozdov Mirnska dolina, ki je tudi član upravnega odbora Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

LANSKO OZIMNICO V KOMPOST

Mori je uvodoma pojasnil, da večina lastnikov gozdov ne nasprotuje rekreativnemu nabiranju (dva kilograma gob na dan na posameznika). »Žal pa je stanje v praksi, še posebno v času gobarske sezone, popolnoma v nasprotju z zakonom. V gozdovih opažamo vedno več nabiralcev gob. Določila o dveh kilogramih gob skoraj nihče ne upošteva in večina nabira neomejeno količino. Marsikdo mora zavreči lansko gobjo ozimnico, da lahko napolni shrambo z novo,« je povedal in dodal, da to ni edina nevšečnost, ki jo povzročajo nabiralci gob.

»Pogosto opažamo nepravilno parkiranje, ko njihova vozila na gozdnih poteh ovirajo prevoznost in s tem delo v gozdu. Nabiralci gob imajo pri srečanju z lastniki gozdov do njih večkrat nespoštljiv odnos. Še vedno za njimi prevečkrat ostanejo prazne pločevinke in plastenke, kupčki cigaretnih ogorkov iz izpraznjenih pepelnikov in podobno.«

Lastniki gozdov skupaj z gobarskimi društvi ugotavljajo, da gre v gobarski sezoni v gozdovih, ki so znana nahajališča gob, večkrat za ropanje gozda. »Čeprav še ni dovolj raziskano, lahko vseeno trdimo, da se s prekomernim nabiranjem gob poškoduje podgobje, s čimer je okrnjena mikoriza, ki omogoča boljšo rast tudi drevesom.«

NEUČINKOVIT NADZOR

Mori je prepričan, da bi za izboljšanje stanja več morala narediti tudi država. »Kontrolo sicer po svojih močeh izvajajo gozdarski inšpektorji, ki pa jih je bistveno premalo za učinkovit nadzor.«

Ugotavlja, da je namesto izboljšanja razmer država povzročila še dodatno zmedo z uvedbo vrednotnic za nabiranje gob v okviru osebnega dopolnilnega dela. »Kar pomeni, da lahko vsakdo, ki si pridobi vrednotnico, nabira gobe za prodajo tudi v gozdu drugih lastnikov, čeprav pojma komercialno nabiranje gob v Sloveniji sploh ne poznamo.«

Morijeve navedbe sta potrdila odgovora gozdarske inšpekcije in inšpekcije za okolje in naravo, ena in druga sta na naše povpraševanje odgovorili, da v letošnjem letu nista vodili postopkov zaradi kršitve določb uredbe o varstvu samonikliv gliv. Upamo si trditi, da ni stvar v tem, da ne bi bilo kršitev, gre za to, da sta ti inšpekcijski službi čas najverjetneje namenjali drugim področjem.

965 REGISTRIRANIH

Glede števila posameznikov, ki so registrirali osebno dopolnilno delo, v okviru katerega lahko nabirajo in prodajajo gozdne sadeže in zelišča (tu so vključene tudi gobe), smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Povedali so nam, da ima to dejavnost trenutno registriranih 965 posameznikov, od teh jih je 217 takšnih, ki so ob priglasitvi določili oz. izbrali, da pretežno opravljajo osebno dopolnilno delo na območju izpostave Novo mesto (ta pokriva jugovzhodno regijo). Podatek o regiji ni obvezen, so še pojasnili na Ajpesu in iz tega lahko sklepamo, da tudi kateri od 748 posameznikov, ki niso opredelili regije opravljanja dejavnosti, gobe v komercialne namene nabira po naših gozdovih. Seveda v teh številkah ni vseh tistih, ki jih prodajajo na črno.

CENJENO ŽIVILO

In gostinci? Kje oni nabavljajo gobe, ki jih uporabljajo za pripravo jedi? Iz Term Krka so sporočili, da sveže nabavljajo pri lokalnem dobavitelju, zamrznjene pa pri grosistih. »V letu 2017 je poraba gob v Termah Krka skupno znašala več kot šest ton, v prvi polovici letošnjega leta pa več kot tri tone,« pravijo v Termah Krka in dodajajo, da so gobe zaradi svoje hranilne vrednosti, značilnega okusa in arome že od nekdaj cenjeno živilo in se pojavljajo na vseh jedilnikih poslovnih enot Term Krka.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 2. avgusta 2018

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava