DL: Odvoz lesa in poškodovana cesta: Dogovor dobra rešitev

24.9.2018 | 14:40

Gospodarjenje z gozdom seveda pomeni tudi sečnjo. Hlodi lesa ob cesti proti Javorovici.

Na cesti v vasi Sela proti Javorovici so postavili table za prepoved prometa za priklopnike in vlačilce.

Že dlje časa so prebivalci Javorovice in bližnjih vasi pod Gorjanci nezadovoljni zaradi hudega prometa tovornjakarjev, ki iz tamkajšnjih gozdov vozijo hlodovino. To se dogaja že več let, zadnja leta pa še intenzivneje.

Ljudi moti, da težki tovornjaki uničujejo občinsko cesto Sela–Javorovica, vozniki se menda pogosto neprimerno obnašajo, saj zavzamejo vso cesto, srečevanje z avtomobili in avtobusi je večkrat problematično in nevarno. Pritožbe so letos priromale na Občino Šentjernej, na problematiko pa je opozoril tudi občinski svetnik Peter Cvelbar.

Na občini zadeve poznajo in kot je povedal direktor občinske uprave Samo Hudoklin, težave ljudi razumejo, a lastnikom in upravljavcem gozdov ne morejo prepovedati gospodarjenja z gozdovi. V tem primeru les sekata Škofija Novo mesto in Kartuzija Pleterje, v zadnjem obdobju pa je večji prevoz kot kupec lesa iz gozdov iz Hrvaške vršilo podjetje CVA iz Bele krajine.

DOGOVOR S KARTUZIJO IN ŠKOFIJO

»Redno se srečujemo in dogovorili smo se, da zaradi uporabe lokalnih cest zaradi odvoza hlodovine na relaciji Sela–Javorovica Kartuzija in novomeška škofija kot odškodnino letno vzdržujeta gozdno cesto od Hruške do Mirčevega križa, ki jo sicer vzdržuje občina. To je dober dogovor,« pravi Hudoklin in doda, da so leta 2016 zaradi povečanega prometa kamionov na lokalni cesti proti Javorovici vpeljali še table za prepoved prometa za priklopnike in vlačilce, ki bi zaradi svoje dimenzije povzročali večjo škodo na cestah kot triosni kamioni. »Sicer pa bi vožnja s samo triosnimi kamioni povzročila dvakrat več prevozov, tako da je ugotavljanje, kaj povzroča večjo škodo na cestah, težko,« dodaja Janez Hrovat iz občinske uprave in pove, da so obema ustanovama izdali tudi dovolilnice za prevoz lesa s priklopniki in z vlačilci.

»Naredili smo torej kompromis. Prometa ne moremo prepovedati, svoje občane pa moramo zaščititi. Izplen pri vzdrževanju gozdne ceste je boljši kot odškodnina. Škofija in Kartuzija cesto urejata, belokranjsko podjetje je plačalo enkratno odškodnino,« je povedal Hudoklin in še dodal, da so v stalnem stiku z večjimi upravljavci gozdov in da izvajajo redni nadzor.

UPRAVLJANJE CEST V DOMENI OBČINE

Sicer pa Hrovat iz občinske uprave poudarja, da je zadeva kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled. Kartuzija Pleterje ima od samostana do meje s Hrvaško v lasti več sto hektarov gozdov. Po teh gozdovih potekajo tudi javne kategorizirane in asfaltirane ceste, ki so v upravljanju občine. Nekaj sto hektarjev gozdov ima v lasti Škofija Novo mesto; ti gozdovi se večinoma nahajajo na območju Občine Kostanjevica na Krki, prevozi lesa pa se zaradi slabše ceste na kostanjeviški strani vršijo prek šentjernejske občine.

»Ne glede na lastništvo zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane ceste, je upravljanje teh v domeni občine, prav tako tudi odgovornost. Prometa po teh cestah ni mogoče preprečiti ali ga prepovedati komur koli, ki ravna skladno z veljavnimi predpisi. Tako ni mogoče preprečiti odvoza lesa iz navedenih gozdov, saj bi s tem poleg kršenja predpisov lastnikom zemljišč povzročili gospodarsko škodo – lastniki gozdov jih morajo vzdrževati skladno z zakonodajo, sem pa sodita tudi sečnja in odvoz lesa,« pravi.

VEČ SEČNJE ZARADI SNEGOLOMA IN VETROLOMA

In kako zadevo komentirata dr. Janez Gril, direktor Gospodarske družbe Beneficij, ki gospodari s škofijskimi gozdovi, ter Jože Simončič kot upravnik družbe Kartuzija Pleterje kmetijstvo d. o. o., ki upravlja premoženje kartuzije?

»Res je, da sta Škofija Novo mesto in Kartuzija Pleterje med večjimi lastniki gozdnih površin na Gorjancih, nista pa edina. Je še veliko drugih večjih in manjših lastnikov. Vsi se ukvarjamo z gospodarjenjem z gozdovi, ki poleg gojitvenih in negovalnih del vključuje tudi posek in prodajo lesa ter odvoz v dolino in do kupca. Kar zadeva naši ustanovi, lahko potrdiva, da je bilo letos nekaj več poseka in odvoza lesa zaradi snegoloma in vetroloma, sicer pa gre za redno sečnjo, predvsem redčenje, ki je skladno z desetletnim načrtom, ki ga pripravlja Zavod za gozdove RS,« pravita Gril in Simončič ter ponovita, da sta obe ustanovi z Občino Šentjernej sklenili pogodbo oz. zavezo o vzdrževanju gozdne ceste, s čimer razbremenjujejo občinski proračun.

»Letošnja sečnja je bolj ali manj končana, zato se bo število prevozov bistveno zmanjšalo. Cesto bomo tudi v prihodnje redno vzdrževali,« zagotavljata.

Na očitek, da tovornjaki uničujejo cesto, pa odgovarjata s pojasnilom, da sta obe gospodarski družbi davčni zavezanki, ki plačujeta davek od vsakega kubičnega metra prodanega lesa in poseben prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Cestne takse plačujejo tudi lastniki kamionov. »Smo se pa z občino in drugimi lastniki gozdov na Gorjancih vedno pripravljeni pogovarjati pri iskanju rešitev, ki bi bile v dobro vseh: občine, krajanov in tudi lastnikov gozdov,« povesta Gril in Simončič.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 12. julija 2018

Besedilo in fotografiji: L. Markelj