DL: Lani prodali več predelanega lesa

13.9.2018 | 12:40

Foto: M. L. - S.

Foto: M. L. - S.

Aleš Marolt (Foto: M. L. - S.)

Aleš Marolt (Foto: M. L. - S.)

Za družbo Kočevski les, ki jo je ustanovila Komunala Kočevje marca 2015, novembra 2015 pa je z občino sklenila pogodbo o izvajanju koncesije za upravljanje gozdov v lasti občine Kočevje, je bilo lansko poslovanje drugo celoletno poslovanje, ocenjujejo pa ga kot uspešno, kot pravi direktor družbe Aleš Marolt.

Na področju gozdarstva so lani opravili načrtovano sečnjo in spravilo lesa v višini 15.680 m3, jih pa je v nasprotju z letom 2016 ustavil vetrolom v decembru. »Imeli smo celomesečni izpad gozdarske dejavnosti,« pravi Marolt. Decembrski vetrolom, ki je naredil največ škode prav na Kočevskem, je močno poškodoval tudi gozdove občine Kočevje. Po navedbah Marolta je Zavod za gozdove aprila letos občini Kočevje oz. njeni družbi Kočevski les izdal odločbe za sanitarno sečnjo zaradi vetroloma za okoli 15.000 m3, samo od 7. junija do preteklega četrtka, 21. junija, pa še za dobrih 1.000 m3 lesa. »Zaradi izredno zahtevnih razmer pri odkazilu v gozdu je večji delež navedenih količin samo ocena, kar pomeni, da lahko pričakujemo dejanski izplen lesa tudi do 20.000 m3 ali celo več,« pravi.

S SANACIJO ZAMUJAJO

Do tega trenutka je družba Kočevski les uspešno izvedla sečnjo in spravilo lesa ter tudi izvoz iz gozda okoli 11.500 m3 gozdnih lesnih sortimentov, kar pomeni približno 76 odst. sanacijskih del glede na prve izdane odločbe. »Od januarja do konca marca je bila proizvodnja v gozdu praktično ustavljena, maja pa je bilo dobrih 20 deževnih dni, kar pomeni za gozdarstvo zopet velik problem,« pojasnjuje Marolt, zakaj imajo težave zaradi roka za dokončanje sanitarne sečnje, ki se izteče 30. junija.

Sanacijska dela sicer izvajajo z dvema skupinama strojne sečnje, ki ju sestavljata gozdarski stroj za sečnjo in zgibni prikoličar, ter štirimi klasičnimi skupinami, ki jih sestavljajo gozdarski traktor in sekač. Poleg sanacijskih del pa izvajajo tudi redno sečnjo odkazanega drevja z dvema klasičnima skupinama.

V poročilu o izvajanju sanacijskih del, s katerim je prejšnji teden seznanil člane kočevskega občinskega sveta, je Marolt kot pohvalno ocenil organizacijo izvoza vrhačev podrtih dreves iglavcev in sečnih ostankov iz gozda in mletje teh na makadamski cesti. »S takim načinom dela smo onemogočili razvoj in širjenje podlubnikov. Hkrati so sanirane gozdne površine že pripravljene za naravno pomladitev oz. sajenje sadik dreves,« pravi in dodaja, da so gozdarske službe ugotovile, da monokulture iglavcev predstavljajo problem v našem okolju ter da bo zato načrtovanje gojenja gozdov potekalo v smeri oblikovanja mešanih gozdov, predvsem listavcev s posamično primešano smreko, seveda primerno posameznim rastiščnim razmeram. Lani so sicer, kot pravi, izvedli vsa načrtovana gojitvena dela v višini 5.695 evrov, kot tudi načrtovane gradnje in obnove potrebnih vlak v višini 14.961 evrov.

BOLJŠI PRODAJNI EFEKT

»Prodajni efekt je bil boljši kot leto poprej, čeprav smo prodali nekoliko nižje količine gozdnih lesnih sortimentov s področja gozdarstva, saj smo jih več predelali,« je povedal. S prodajo proizvodov in storitev gozdarstva so ustvarili prihodke v višini 433.919 evrov, prihodki od prodaje proizvodov in storitev lesne predelave pa so znašali 752.502 evra. Predelavo hlodovine so v primerjavi z letom prej skoraj podvojili, povečali pa so tudi predelavo sekancev. V nasprotju z letom 2016, ko so predelali 1.368 m3 gozdnih lesnih sortimentov, so lani predelali 2.788 m3 hlodovine in okoli 4.000 m3 sekancev. Glede na leto poprej so več kot podvojili tudi količino posušenega lesa v sušilnici. Leta 2016 so namreč posušili 463 m3 žaganega lesa, lani pa 1.048 m3.

Pri realizaciji lesne prodaje jim je lani uspelo prodati 206 ton drv v vrednosti 13.330 evrov, 1.207 m3 žaganega nesušenega lesa v vrednosti 175.122 evrov in 400 m3 sušenega žaganega lesa v vrednosti 83.810 evrov, medtem ko je družba v letu 2016 prodala 236 m3 hlodovine in drv v vrednosti 8.800 evrov, 296 m3 žaganega nesušenega lesa v vrednosti 37.000 evrov in 222 m3 sušenega žaganega lesa v vrednosti 43.700 evrov.

NEPOSREDNE IN POSREDNE KORISTI

Družba je lani ustvarila neto dobiček v višini 13.407 evrov, neposredna korist, ki jo je imela občina Kočevje zaradi poslovanja družbe, pa je bila koncesnina v višini 178.548 evrov, kot tudi sredstva, vložena v skladu s strateškim načrtom v višini 104.000 evrov za opremljanje in nadaljevanje gradnje lesnega logističnega centra. Koristi družbe, ki se ne morejo ovrednotiti, so pa v strateškem načrtu družbe, so, kot pravi Marolt, da so vzpostavili delovanje gozdne lesne verige na Kočevskem. Skupaj z nekaterimi partnerji družbe so sodelovali pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov, predvsem sekancev za oskrbo komunale, pa tudi pri drugih prodajah v manjših vrednostih. Lani so sklenili sporazume o sodelovanju v gozdni lesni verigi med drugim tudi z družbami Koles, Profus, Avtoprevozništvo Štefan Žagar, s.p., pa tudi z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto in podjetjem Riko Hiše iz Ribnice, ki mu želijo skupaj s partnerji zagotoviti surovino in proizvodnjo predimenzioniranih lepljenih nosilcev za potrebe podjetja.

Posredne koristi družbe so tudi, kot pravi Marolt, zagotavljanje redne in zanesljive oskrbe z lesno biomaso v kotlovnici ter znižanje cene in izboljšanje kakovosti, saj so dobavljali bistveno bolj suho lesno biomaso, kot je bila prej. Skupaj s podizvajalci so oskrbovali Komunalo Kočevje skoraj vse leto, razen krajšega obdobja lani pomladi, ko jo je oskrboval Petrol. Medtem ko so leta 2016 s podizvajalcema, podjetjema Lesoj in Žaga Pogorelec, kotlovnici dostavili 752 atro ton lesnih sekancev v skupni vrednosti 66.800 evrov, so lani zagotovili 3.259 atro ton v skupni vrednosti 284.615 evrov.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 28. junija 2018

M. Leskovšek - Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava