DL: Odnos družbe do gozda je odraz njene kulture

21.8.2018 | 09:50

Na tiskovni konferenc so tudi razglasili letošnjega naj lastnika gozdov na območju OE ZGS Kočevje. Letos je to postal Peter Malovič iz ribniške občine (na posnetku prvi z leve).

Kočevska OE ZGD je v okviru letošnjega dneva biotske raznovrstnosti prevzela faksimile uradnega dokumenta, da je pragozd Krokar umeščen na svetovni seznam Unescove dediščine. "V Sloveniji obstajajo le tri takšne listine," pravi Konečnikova. Do sedaj so jo imele le Škocjanske jame, od letos pa jo imajo tudi ZGS OE Kočevje za pragozd Krokar in gozdni  rezervat Snežnik-Ždrocle na Notranjskem. Tudi ta listina pa je dokaz, da današnji gozdarji v Sloveniji nadaljujejo tradicijo umnega gospodarjenja, ki je tudi odraz celotne kulture družbe do gozda.

Gozdarji vseh slovenskih inštitucij že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja ob koncu meseca maja proslavljajo teden gozdov. Zavod za gozdove Slovenija in ostale gozdarske inštitucije v okviru te že tradicionalne prireditve, ki poveže vse inštitucije, ki skrbijo za gozd, vsako leto organizirajo vrsto prireditev in dogodkov. Letos bo takšnih skupno več kot 80, potekali pa bodo pod skupnim geslom Gozd je kultura. S tem se, kot je povedala na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob začetku tedna gozdov na kočevski OE ZGS, vodja območne enote Katja Konečnik, gozdarstvo v Sloveniji pridružuje zaznamovanju evropskega leta kulturne dediščine 2018.

SONARAVNO GOSPODARJENJE

»Dediščina gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom je kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih in današnjih generacij,« so na ZGS zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je odnos družbe do gozda odraz njene kulture ter da je v gospodarjenje z gozdom vključeno tudi varovanje naravnih in kulturnih vrednot v gozdovih. Kot je povedala Konečnikova, smo v Sloveniji zavezani trajnostnemu, sonaravnemu in mnogonamenskemu gospodarjenju z gozdovi, ki so ga zasnovali že naši predniki in ga sodobna gozdarska stroka še naprej razvija, da na tak način gospodarimo, pa je velik kulturni in civilizacijski dosežek. »Dokler je stanje v družbi takšno, da samo jemljemo, da poskuša vsak za sebe preživeti, so naravne dobrine na udaru. Ko se zavemo, da lahko to uničimo, pa je to že kultura,« je dejala in dodala, da so se v zgodovini vedno začeli zavedati pomena gozda šele, ko ga je začelo zmanjkovati. Opozorila je, da gozd ni le les, ampak mnogo več, da ima še številne druge funkcije, pomembne za rastline, živali in ljudi. Gozd je tudi vir navdiha za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulturne dediščine.

NARAVNE UJME

»Da nam uspeva ohranjati gozdove takšne, kot so, je to odraz kulture naroda,« je dejala. Ob tem pa opozorila, da gozd v zadnjih letih pestijo naravne ujme, kakršnih po njihovem obsegu v zgodovini ne pomnimo. Po žledolomu, ki je februarja 2014 prizadel slovenske gozdove in v katerem je bilo poškodovanih več kot devet milijonov kubičnih metrov drevja, so v naslednjih treh letih še nadaljnjih 6,5 milijona kubičnih metrov poškodovali podlubniki, še dobra dva milijona kubikov drevja pa je poškodoval vetrolom decembra lani. Močan veter je, kot je povedala, največ škode naredil prav na Kočevskem, saj je bilo prizadetih kar okoli 800 tisoč kubičnih metrov dreves.

»Okoli 700 tisoč kubičnih metrov smo že pokrili z odločbami,« je povedala in dodala, da so za najbolj poškodovane državne gozdove, ki so bili tudi najbolj poškodovani, velik del odločb izdali že decembra lani. »Velik del je imel roke do 15. maja, nekaj že do 15. aprila, a smo večini z novimi odločbami roke podaljšali do 30. junija,« je povedala. Razlog za to so bile neugodne vremenske razmere v februarju in marcu, zaradi česar je bila sanacija otežena ali celo onemogočena.

PREPOČASNA SANACIJA

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do 21. maja posekanih za dober milijon kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar predstavlja približno polovico lesne mase, ki je bila poškodovana v vetrolomu, a na Kočevskem je bila realizacija še slabša. Do 28. maja so v državnih gozdovih posekali 220 tisoč kubičnih metrov, kar je 48 odst., v zasebnih pa 125 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves, kar je okoli 40-odst. realizacija. »Sanacija ne poteka tako, kot bi si želeli. Malo smo razočarani nad realizacijo v zasebnih gozdovih,« je povedala in dodala, da je delež poškodovanih dreves sicer dosti večji v državnih kot v zasebnih gozdovih, čeprav je površina večja v zasebnih.

»Obsežno razmnožitev podlubnikov nam je po žledolomu v letu 2014 do spomladi 2018 uspelo omejiti, ob nepravočasni sanaciji novih poškodb gozdov pa se lahko zgodba ponovi,« je opozorila. Na srečo pa tudi lubadar letos zaradi dolge zime roji kasneje kot lani. »Pričakovan izlet letos je v drugi polovici junija,« je dejala. Tudi če bo letos zaradi nepravočasno zaključene sanacije zaradi vetroloma prišlo do prenamnožitve podlubnikov, pa, kot pravi Konečnikova, nam gozda ne bo zmanjkalo. Bo pa treba več vložiti v obnovo površin.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 31. maja 2018

Besedil in foto: Mojca Leskovšek-Svete