DK: Kava iz črnega bezga, vitaminska bomba; kavarna in nasadi

20.8.2018 | 14:45

Jana Eminovič (desno) in Maruša Lenassi (v sredini) z mentorico Ivano Ciglič in kavo iz bezgovih jagod

Pile so jo že naše babice in njihove babice davno pred njimi. Pa vendar je kava iz črnega bezga danes, vsaj na Kočevskem, že skoraj povsem pozabljena. »Ljudje nabirajo bezgove cvetove za čaj in sok, bezgove jagode, ki so surove strupene, pa nabirajo le redki,« pravi Ivana Ciglič, mentorica projekta Kava iz bezgovih jagod, ki se je na letošnjem tekmovanju POPRI (Podjetja prihodnosti) v Novi Gorici uvrstil med prvih 10 najboljših.

Nekoč, ko v Sloveniji še ni bilo kave, so pili kavo iz kumine. Od tod sta dijakinji Gimnazije in srednje šole Kočevje Maruša Lenassi in Jana Eminović tudi prišli na idejo, da bi naredili kavo iz bezgovih jagod. Idejo o kavi iz črnega bezga, kot pravijo navadnemu bezgu zaradi črnih jagod, ki se razvijejo iz cvetov, sta razvili pri predmetu Podjetništvo, v okviru katerega iščejo ideje, ki predstavljajo rešitve vsakdanjih problemov, rešitve v domačem okolju in ideje s področja turizma ter lesene in zelene ideje.

ZAKAJ KAVA IN NE ČAJ?

»Črni bezeg je trd. Zrnca so kot kavna. Če jih zmelješ, dobijo enak videz kot kava,« pravi Cigličeva, zakaj so v prvi vrsti napitek poimenovale kava in ne čaj. A to še ni vse. »Ko kuhaš, se naredi bela pena, kot pri kavi, ko popiješ, pa v šalici ostane usedlina,« pravi. Zoc, kot so rekle naše babice usedlini, pa tako kot kavna usedlina omogoča tudi šloganje oz. vedeževanje. S tem pa se kava iz črnega bezga tudi zelo približa izvorom vedeževanja iz šalice. Tudi v stari Kitajski, od koder izhaja umetnost prerokovanja iz kavne usedline, so namreč prerokovali iz čaja.

VITAMINSKA BOMBA

»Bila bi nov izdelek na trgu. Njena dodana vrednost je, da je zdrava, brez kofeina. Bezgovo kavo lahko piješ tudi na tešče,« pravi Cigličeva in dodaja, da je to prava vitaminska bomba. Vsebuje namreč eterična olja, železo, malo sladkorja, jabolčno in baldrijanovo kislino, grenčino in vitamine A, C, E in B.

»Včasih so rekli: Če greš mimo bezga, daj klobuk dol,« pravi Cigličeva o prepričanju naših prednikov, da je bezeg tako zdravilen, da se mu moraš klanjati. Črni bezeg ima namreč številne zdravilne lastnosti. Izvlečki iz listov, cvetov, plodov, korenin in stebel se uporabljajo za zdravljenja bronhitisa, prehlada, gripe, kašlja in drugih bolezni dihalnih organov, jagode, ki so bogate z vitamini in antioksidanti, se uporabljajo za čiščenje telesa, bezeg pa pomaga, kot pravita Maruša in Jana, tudi srčnim bolnikom in bolnikom, ki imajo težave s črevesjem. Bezeg se sicer uporablja tudi v kozmetične namene, prav tako pa tudi v prehrani, saj lahko denimo cvetove ocvremo ali pa jih uporabimo kot začimbo, bezgove jagode pa lahko uporabimo pri pripravi sladic, marmelad, sadnih omak, kot dodatek sadnim jedem, pri peki kolačev, pa tudi za izdelavo bezgovega vina in bezgovega likerja …

KAVARNA IN NASADI

Zaradi zdravilnosti kot dodane vrednosti kave iz bezgovih jagod vključuje ideja, ki sta jo razvili kočevski dijakinji, poleg začetne prodaje kave na tržnici tudi zdravo kavarno, v kateri bi ponujali tudi »zdrave« sladice ali pa morda tudi kočevarsko hrano. V modelu poslovnega načrta, ki sta ga naredili po metodi »delaj vitko«, sta zato predvideli v začetku odkup bezgovih jagod, v nadaljevanju tudi nasade po kočevskih poljih in sodelovanje z nastajajočim varstveno–delovnim centrom v Kočevju. Kot pravi Cigličeva, so se z zadrugo Zakladi Kočevske že pogovarjali, da bi na Marofu naredili poskusni nasad in prostor za sušenje bezgovih jagod, obiranje pa bi prepustili varstveno-delovnemu centru, za ustanovitev katerega si prizadeva kočevska OŠ s prilagojenim programom Ljubo Šercer.

POLJSKA KOPEL

Na Kočevskem raste bezeg kot divja rastlina in so ga imeli včasih, kot pravi Cigličeva, pri vsaki hiši. Veljalo je namreč, da če boš imel pri hiši bezeg, boš imel prijatelje. »Bezeg vedno preživi. Ni ga treba obrezovati, samo obirati ga moraš,« pravi Cigličeva. Bezeg je zato rastlina, je prepričana, ki bi jo lahko na Kočevskem s pridom izkoristili. Kočevska ima namreč ugodno podnebje za njegovo rast, ima pa tudi veliko polj, na katerih je bila včasih posejana pšenica ali pa kakšna druga poljščina, danes pa raste trava. Na njih bi lahko, kot pravi, po vzoru Nizozemske, Avstrije, Nemčije in Grčije, kjer imajo ogromne nasade, naredili bezgove nasade. »Nasadi bi obogatili kočevska polja in zagotovili delovna mesta ali pa privabili na organizirana obiranja turiste, prostovoljce, mlade …« pravi Cigličeva. Ker prihajamo v obdobje, ko se bomo vse bolj posvečali človeku in njegovemu počutju, na kar kaže denimo japonski shinrin-yoku ali po naše gozdne kopeli, kot že priznana terapevtska metoda za premagovanje stresa in izboljšanje človekovega počutja, pa lahko ideja o bezgovi kavi, kot pravi, postane morda tudi poljska kopel.

»Imamo že 'mali trg', pa kave sploh še nismo promovirali navzven,« pravi Cigličeva. Že na samem tekmovanju sta namreč dekleti dobili ponudbo poslovnega agenta za prodajo kave po spletu. Ob pohvali članov komisije, ki so kavo Yamaru, kot sta Jana in Maruša poimenovali svoj izdelek, pokusili, pa jima je to dalo še dodatno potrditev, da je njuna ideja ne le dobra, ampak tudi uresničljiva.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 31. maja 2018

Besedilo in fotografija: Mojca Leskovšek-Svete