DL: Bodi znova tisti traktor

20.8.2018 | 13:40

Stanislav Mesojedec (desno) ob svojem traktorju na nedavnem zboru starodobnih vozil na Šmarčni

Stanislav Mesojedec (desno) ob svojem traktorju na nedavnem zboru starodobnih vozil na Šmarčni

Šteje čas in je štela tudi ure, posvečene traktorju med obnovo.

Šteje čas in je štela tudi ure, posvečene traktorju med obnovo.

S takšnim motorjem so poganjali npr. mlin za sadje. Motor je Stanislav dal v zbirko na Dolinškovem kozolcu.

S takšnim motorjem so poganjali npr. mlin za sadje. Motor je Stanislav dal v zbirko na Dolinškovem kozolcu.

Traktorji se ne rodijo. Traktorje izdelajo v strojni tovarni. A če bi se traktorji rodili, pa naj jim za tokratno rabo to bo dovoljeno, bi mogoče po svojem prvem rojstvu doživeli še drugo rojstvo. Točno to se je zgodilo traktorju hanomag R 324 S, ki ga ima Stanislav Mesojedec iz vasi Kompolje pri Boštanju.

»Bil je v katastrofalnem stanju, ko sem ga dobil. Kot ljubitelj starodobnikov in mehanik kmetijskih strojev sem si rekel, da mu bom dal dušo,« pravi Stanislav.

Potem je vzel v roke ključ, mogoče trinajst, mogoče kateri drugi, in je odvil prvi vijak in je vzel drugi ključ in še vse drugo orodje in je odvil drugi vijak in še vse druge vijake in je razstavil vse dele. Traktor, eden od ponosov nemške hannovrske strojne industrije, je tako postal zbirka strojnih delov, zloženih drug ob drugega v neki garaži nekje na evropskem jugu ob reki Savi v majhni vasi Kompolje. Vse to z namenom, ki ga je poznal samo Stanislav.

»Poiskal sem podatke o traktorju, potem sem lahko dobil tudi prave dele zanj. Tako ima zdaj vse originalno, od barve do oznake. Traktor je točno tak, kot so ga naredili v tovarni, z vsem, kar se vidi in kar se ne vidi. Edino varnostni lok ni originalen. Tega sem dodal, ko sem dal traktor tehnično pregledati,« pravi.

Koliko ur je porabil, ko je traktor razstavljal na prafaktorje, zanj iskal nadomestne dele in ga potem znova sestavil, ne ve natančno. »Do tristo dvainosemdeset ur si je pisal, potem ne več, ampak še kakšnih dvesto ur dela je kar bilo po tistem.

Toda kdo bi gledal na čas, ko gre za nekaj tako enkratnega, kot je ta traktor. Mogoče je to za marsikoga traktor, eden od kmetijskih strojev, kakršnih na stotine vozi po naših poteh, njivah, travnikih in cestah. A to je traktor z dušo, včasih, čakajoč na smisel svojega stvarjenja, železno mrzel, drugič, po napornem delu, peklensko vroč, ampak zmeraj prijatelj, ki se ustrežljivo in potrpežljivo nesebično bliskovito odziva na vsak Stanislavov dotik na pedale, gumbe in ročice.

Ampak ali ne vozijo po naših poteh, njivah, travnikih in cestah samo traktorji z dušo? Najprej človek mora znati opaziti traktor. Ko se zgodi to, v stroju lahko začuti dušo. Ali pa tovrstnemu stroju dušo da, kar je skoraj malo svetopisemsko, ampak tako je, je tako, drugače bi omenjeni hanomag R 324 S danes obstajal ne kot brezhibno delujoči spoštovani kompoljski lepotec častitljive starosti, ampak bi najbrž nekje, oropan traktorske časti, čakal kot kup starega železa ali v najboljšem primeru kot množica staljenih in potlej strugarsko obdelanih ulitkov v kakšni železnini, čakajočih, da jih kupijo in potem anonimne vgradijo v kakšen stroj slovečega imena nekje južno od severa ali obratno.

Traktor, kot je opisani in sploh, je stroj. Stroj pa ni rečeno, da je vedno traktor. Stanislav Mesojedec, ki, kot rečeno ima traktor, je imel svoj čas tudi primerek stroja, prenosni bencinski motor, ki so ga lahko dodali kot zunanji pogonski motor različnim kmetijskim in drugim strojem. Pred časom ga je med drugim oddal v bogato etnološko zbirko Dolinškovega kozolca na Šmarčni, v kateri je na enem od lesenih stebrov pritrjena tudi nekdanja njegova poslikana stenska ura z zunanjimi utežmi in z unikatnim notranjim mehanizmom.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 31. maja 2018

Besedilo in foto: M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava