DL: Pritisk migrantov - Če se utopijo, so strošek občine

18.8.2018 | 19:00

Mejo s Hrvaško varujejo okrepljene ekipe policistov, pomaga jim tudi vojska. (Foto: PU Novo mesto)

Na PU Novo mesto so v letošnjem letu obravnavali 1.030 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Fotografija je ilustrativna, iz časa prvega migrantskega vala. (Foto: J. A., arhiv DL)

Policijska uprava Novo mesto vsak dan poroča o množici tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo na območju Bele krajine. Samo minuli konec tedna so jih prijeli 92. Do konca maja je v Kolpi utonilo pet migrantov, o enem utopljencu so iz regijskega centra za obveščanje poročali tudi minuli konec tedna.

Do konca maja so na Policijski upravi Novo mesto obravnavali 1.030 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo (lani v istem obdobju 77). Največ nezakonitih prehodov državne meje je bilo na območju Bele krajine, kjer so jih izsledili 941 (v enakem obdobju lani štiri). Prevladujejo državljani Alžirije, Pakistana, Maroka in Sirije. V večini primerov gre za mlajše moške, stare do 30 let.

Kot je pojasnila Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto, so do konca maja njihovi policisti obravnavali pet utopitev tujcev, dve pa tudi hrvaški varnostni organi.

»Ob povečanju nezakonitih prehodov državne meje smo začeli izvajati številne aktivnosti za preprečevanje in zmanjšanje nezakonitih prehodov. S policisti drugih enot Policijske uprave Novo mesto smo okrepili število policistov, ki na območju Bele krajine varujejo državno mejo. Tako pri delu policistom pomagajo vodniki službenih psov, policisti specializirane enote za nadzor državne meje in policisti Postaje konjeniške policije Ljubljana. Območje pregledujemo s pomočjo policijskega helikopterja, v nočnem času pa mejo nadzorujemo z napravami za nočno opazovanje,« je še pojasnila Drenikova.

Od začetka leta do konca prejšnjega tedna so na območju PU Ljubljana obravnavali 87 nedovoljenih prestopov zunanje (šengenske) državne meje. Na območju PP Kočevje so zabeležili 41 ilegalnih migrantov (lani v istem obdobju jih je bilo 27), na območju PP Ribnica pa 14 (lani v istem obdobju nobenega). »Letos so vsi zabeleženi ilegalni prebežniki na našem območju zaprosili za mednarodno zaščito,« je še sporočila Maja Ciperle Adlešič s PU Ljubljana.

STROŠKI NA PLEČIH OBČINE

Dogajanje na meji med Belokranjce vnaša nemir, občinam, ki imajo to smolo, da tujci pridejo ravno k njim, pa tudi stroške.

Iz kabineta črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so sporočili, da so zaradi tega v stalnem stiku z ministrstvom za notranje zadeve in s policijo. »Vsem je v interesu, da bi nezakoniti prehodi kar najmanj vplivali na življenje ljudi ob Kolpi.«

Konec aprila so vsem gospodinjstvom na območju državne meje posredovali letak z obvestilom Policijske uprave Novo mesto, kako ravnati ob pojavu neznanih oseb, ki so nezakonito prečkale mejo, organizirali so obisk pristojnega državnega sekretarja Boštjana Šefica. Takrat so izpostavili problem plačevanja stroškov utopljenih prebežnikov in gasilskih intervencij na Kolpi ter zahtevali, da te stroške prevzame država.

»Imamo težave, ker so gasilci preobremenjeni, nimamo zadostnega števila ekip in tudi ne opreme, problem je tudi odsotnost gasilcev z dela v času intervencije. V PGD Črnomelj, ki opravlja posredovanja na reki Kolpi, imajo usposobljenih sedem reševalcev na vodi in štiri potapljače, kar je zadoščalo za razmere v preteklosti, ko so gasilci na vodi opravili eno do tri intervencije na leto. Zdaj ne več.«

Velja omeniti, da gasilci nimajo potapljaške opreme, zato so doslej uporabljali svojo lastno, česar pa ob tako povečanem številu intervencij občina ne more vec pričakovati od njih. »Glede tega problema smo se že obrnili na Upravo RS za zaščito in reševanje, a za zdaj še nimamo odgovora,« je dejala županja in dodala, da bo občina morala poravnati tudi stroške za odsotnost z delovnega mesta delodajalcem na podlagi njihovih zahtevkov.

Do začetka tega tedna je črnomaljska občina zaradi utopljenih migrantov prejela račune v višini skoraj 5.220 evrov (za prevoz na obdukcijo, stroške mrliških ogledov in obdukcije). Za pokop računa še niso dobili.

»Občina Črnomelj zahteva od države, da mora prevzeti te in druge stroške (npr. gasilskih intervencij na Kolpi) oz. da povrne vse dosedanje stroške. Ne moremo s tem obremeniti našega občinskega proračuna ali proračuna gasilskih društev, čeprav gre za tragične usode ljudi. Pogovori z državo so intenzivni, v najkrajšem času pričakujemo rešitev,« je odločna županja.

DVA UTOPLJENCA ŠE V HLADILNICI

Direktor Komunale Črnomelj Samo Kavčič je konec prejšnjega tedna povedal, da so se na območju občine Črnomelj utopile štiri osebe, ki so domnevno prebežniki. »Tri smo prevzeli mi in jih odpeljali v prostore SB Novo mesto na obdukcijo. Enega pa je po našem naročilu prepeljalo drugo pogrebno podjetje, s katerim imamo tudi pogodbo o sodelovanju.«

Glede stroškov pa takole: dvig in transport pokojnika do obdukcije okoli 350 evrov, obdukcija in identifkacija 300 evrov, hramba pokojnika v hladilnici 7 evrov na dan, transport in pokop (odvisno od načina v dogovoru z naročnikom pogreba) od 1.000 do 1.500 evrov.

»Dva identifcirana pokojnika so odpeljali v domovino, vse postopke je urejalo pogrebno podjetje, ki se ukvarja z mednarodnimi prevozi pokojnikov. Predvidevam, da so stroške poravnali svojci. Dva pokojnika sta še v prostorih hladilnice. Če se v kratkem ne »pojavi« drugi naročnik prevoza ali pogreba, bo za pokop teh morala občina Črnomelj dati naročilo za pokop, ki ga bomo kot nosilec gospodarske javne službe opravili mi,« je povedal Kavčič.

V METLIKI ŠE MIRNO

Obrnili smo se tudi na metliško občino, od koder pa ne prihajajo tako skrb vzbujajoči odgovori, saj tam doslej stroškov v zvezi z migranti še niso imeli. Njihovi gasilci so bili zaradi tega aktivirani dvakrat, so pa poudarili, da je v primeru utopljencev za reševanje na vodi pristojno PGD Črnomelj, ki ima koncesijo tudi za občino Metlika.

»Glede varovanja državne meje menimo, da bi bilo treba zagotoviti večje število pripadnikov pristojnih organov,« pravijo na metliški občini in dodajajo, da bi se v reševanje te problematike morala vključiti vsa pristojna ministrstva in inštitucije. Tudi oni upajo, da dogajanje okoli migrantov ne bo vplivalo na turisticno sezono.

MNZ: ZAKONODAJA JE JASNA

Sabina Langus Boc z ministrstva za notranje zadeve je povedala, da je koncentracija migrantov na območju Bele krajine posledica spremenjene smeri na migracijski poti. »Razdalja od slovenske meje do meje Bosne in Hercegovine je namreč na tem delu najkrajša, kar tujci tudi izkoriščajo.«

Poudarila je, da imajo pripravljene načrte za ravnanje ob primeru bistvenega povečanja prihoda migrantov (migrantski val), sicer pa so jim v pomoč tudi že postavljene začasne tehnične ovire. »Če bi se na določenih izpostavljenih delih povečalo tveganje za nezakonite prehode meje, bomo dodatno postavili začasne tehnične ovire, ki so se izkazale kot koristen pripomoček.« Pri varovanju državne meje v mešanih patruljah s policijo sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.

Pojasnila je, da ima pomembno vlogo za učinkovito soočanje z vprašanjem migracij tudi mednarodno sodelovanje tako s partnerji v EU kot z državami v regiji. Policije držav, skozi katere potekajo migracijske poti, sodelujejo na operativni in strateški ravni, srečujejo se na delovnih srečanjih, kjer si izmenjujejo informacije in usklajujejo načrtovanje aktivnosti in ukrepe.

Na ministrstvu za notranje zadeve so poudarili, da z občinami ob južni meji s Hrvaško dobro sodelujejo. Glede pokopov migrantov na notranjem ministrstvu so dejali, da je zakonodaja s tega področja v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Sprejet ni bil nikakršen dogovor, da bi ministrstvo za notranje zadeve plačevalo stroške pogreba za omenjene osebe.«

ISLAMSKA SKUPNOST: NISMO PRISTOJNI

Ker migranti, ki prihajajo v Slovenijo, in posledično tudi utopljenci prihajajo iz islamskih držav, nas je zanimalo, če se Islamska skupnost v Sloveniji vključuje v delo z njimi in se morda pogovarja tudi morebitnih pokopih. Generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je poslal zelo jedrnat odgovor: »Vprašanja, ki ste nam jih zastavili, so vprašanja za državne organe in ne za nas kot versko skupnost. Nismo pristojni za ta vprašanja.«

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 7. junija 2018

Janja Ambrožič