DL: Jagode. Domače so najboljše. Reda pa ni, zato: Dobro jutro, kupci!

10.8.2018 | 14:10

Ivan Štrasner zaupanje kupcev gradi s pridelavo, ki je vsem na očeh, in z osebnim stikom.

Ivan Štrasner zaupanje kupcev gradi s pridelavo, ki je vsem na očeh, in z osebnim stikom.

Štrasnerjevi (na fotografi ji Ivanova tašča Vida) jagode pridelujejo že 20 let, na skupno slabem hektarju površin pa gojijo še šparglje, maline, ribez in robide. Vse te pridelke prodajo na svoji stojnici.

Štrasnerjevi (na fotografi ji Ivanova tašča Vida) jagode pridelujejo že 20 let, na skupno slabem hektarju površin pa gojijo še šparglje, maline, ribez in robide. Vse te pridelke prodajo na svoji stojnici.

Na stojnicah na širšem Dolenjskem so zadnja leta najbolj zastopane jagode enega največjih slovenskih pridelovalcev Igorja Jarkoviča, ki ima v Brodu pri Podbočju skoraj 10 ha nasadov.

Na stojnicah na širšem Dolenjskem so zadnja leta najbolj zastopane jagode enega največjih slovenskih pridelovalcev Igorja Jarkoviča, ki ima v Brodu pri Podbočju skoraj 10 ha nasadov.

Sumljivo dišeče aprilske jagode s stojnice v bližini Novega mesta

Sumljivo dišeče aprilske jagode s stojnice v bližini Novega mesta

V začetku maja so se končno rdeče obarvali tudi slovenski nasadi jagod. Tako so domače jagode zaradi vremenskih razmer začeli prodajati šele po 5. maju, kar pomeni, da je bila vsa ponudba "slovenskih", najbrž pa tudi večine "hrvaških" jagod pred tem datumom navadno zavajanje, če ne že kar goljufija.

Prve domače jagode smo lahko kupili tudi v novomeškem Šmihelu pod železniškim mostom, kjer jih pod blagovno znamko Naravis prodaja Ivan Štrasner. »Jagode porabite še danes ali jutri, potem pa raje pridite po sveže, ki jih oberemo vsak večer in zjutraj prodajamo,« naroča strankam.

Domače jagode ne zdržijo tako dolgo kot španske, ki potujejo do kupca tudi teden dni, pri čemer jim poleg trpežne sorte po mnenju poznavalcev pomagajo tudi fungicidi ali gama žarki, kot razlaga npr. živilski strokovnjak prof. Janez Hribar.

VABLJIVO, A SUMLJIVO

Marsikdo se je v želji po prvem domačem sadju že sredi aprila ustavil na stojnicah ob vpadnicah v Novo mesto (Poganci, Otočec, Srebrniče). Na otoški vpadnici je podjetje Klery iz Ljubljane ponujalo košarico jagod s poreklom iz Italije po 4 evre. Jagode so bile videti zelo zdelane in tik pred gnitjem, a so kljub temu omamno dišale, res pa je vonj po nekaj urah čudežno izginil.

Sploh vemo, kdo in kaj nam prodaja na stojnicah ter kako pogost in zanesljiv je nadzor nad tem? S tržnega inšpektorata so nam odgovorili, da je večina prodajalcev ob cestah registriranih trgovcev (s. p. oziroma d. o. o.), prodajajo pa tudi kmetje.

»Inšpektorat začne takoj, ko se ob cestah pojavijo prvi prodajalci sadja in zelenjave, nadzirati prodajo na stojnicah v okviru planiranega nadzora in tudi na podlagi prijav,« pravijo. Preverjajo označevanje cen in njihovo upoštevanje, izdajanje računov, soglasje za prodajo, označenost stojnic, prisotnost podatkov o stanju blaga in ustreznost registrirane dejavnosti. »Zoper podjetje, ki ga navajate (Klery, d.o.o.), je Tržni inšpektorat RS že dobil prijave,« so sporočili.

Ker običajno na stojnicah v mestu in okolici ta čas začnejo prodajati jagode lokalni pridelovalci, smo stojnice omenjenega podjetja zaznali kot premeteno zavajanje kupcev. Ampak uradno in po naših predpisih očitno ni tako. Nadzor nad poreklom ter ukrepanje zaradi zavajanja glede porekla izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), zato nas je zanimalo, ali so že prejeli kakšno prijavo v zvezi s tem.

Kot pojasnjujejo v UVHVVR, mora biti prodajalec vpisan v njihov register, stojnica pa označena z imenom prodajalca. »Podjetje Klery do zdaj še ni vpisano v register, zato bomo to informacijo obravnavali kot prijavo,« so zapisali. Lepo od njih, a mi se veselimo časov, ko inšpektorjem ne bo treba novinarskega vprašanja obravnavati kot prijavo, ampak bodo tako javno prodajo ob cesti obravnavali že prej. Inšpektor namreč lahko prepove prodajo do odprave neskladnosti, če se te nanašajo na varnost ali zavajanje potrošnika.

ZBUDI SE, POTROŠNIK!

Za pravilno označenost porekla, sledljivost in kakovost sadja in zelenjave je odgovoren prodajalec, a izpolnjevanje teh obvez nadzirajo inšpektorji UVHVVR. Kaže, da je zadnji čas, da se potrošniki zavemo, da ta nadzor ni tolikšen, da bi lahko na slepo zaupali prodajalcem, ki na tržnicah v aprilu prodajajo slovenske in hrvaške jagode, čeprav jih v nasadih še ni, pod italijanskim poreklom pa za nameček ponujajo španske.

Posledic take pokvarjene poslovne prakse ne čutijo le potrošniki, ampak tudi lokalni pridelovalci. Ni skrivnost, da je prodaja jagod na začetku sezone najbolj donosna in da danes lokalni pridelki dosegajo višjo ceno. Oboje je mamljivo za preprodajalce, ki na stojnicah kupce neposredno zavajajo ali pa vsaj napeljujejo na misel, da gre za lokalno ali vsaj za pridelavo iz bližnjih držav, kot sta Hrvaška ali Italija. Tako lahko v zgodnji sezoni za enake ali tudi slabše jagode, ki v trgovskih centrih stanejo po 3,5 do 4 evre za kilogram, iztržijo celo do 8 evrov!

To je za jagode, ki prepotujejo celotno Evropo in jih za nameček dostikrat nabavijo po izredno nizkih cenah tik pred izločitvijo iz prodaje, izjemno visoka cena, kakršno dosegajo le prve domače jagode. Doma tudi tako visoka cena manjšim pridelovalcem ne zadošča za plačo in prispevke, kot pravi Ivan Štrasner. »Cenejših jagod ob našem načinu pridelave – da so okusne, dišijo in so pridelane na naravi prijazen način – ne more biti. Pri nas mora biti vse registrirano in prijavljeno, delovna sila je draga, drugače kot v Španiji, Maroku ali Italiji, kjer vemo, v kakšnih pogojih delajo obiralci jagod. Če se bodo cene še nižale, mali pridelovalci dolgoročno ne bomo mogli preživeti,« se boji.

AROMA JE BAJE NARAVNA

Ker se nam je zdelo, da jagode na aprilskih stojnicah v tako slabem stanju in brez pravega okusa ne morejo tako močno dišati, smo inšpektorje še vprašali, kako je z umetnim "aromatiziranjem" jagod. Odgovorili so, da v EU trenutno ni nobena aroma predvidena za uporabo na svežem sadju, nato pa so nas podučili, da imajo nekatere novejše sorte poudarjene arome. »Pridelovalni pogoji v nekaterih delih Evrope omogočajo pridelavo zelo okusnih sadežev in zato vzroka ne gre iskati v 'aromatiziranju' z dodanimi aromami,« so zatrdili v upravi za varno hrano.

V našem primeru prodaje na stojnicah tudi še ne morejo trditi, da gre za zavajanje kupcev. »Če so jagode iz Italije, mora biti to razvidno iz dokumenta dobave (račun, dobavnica). To bodo preverili inšpektorji ob nadzoru posameznih stojnic,« so sporočili.

Problematika prodaje sadja in zelenjave je dobro poznana tudi Jožetu Podgoršku, varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki se mu naš opisani primer ne zdi tako problematičen, ker prodajalec navaja poreklo jagod. »Verjetno pa bomo do pravega problema prišli, ko bodo zrele prve jagode na slovenskih kmetijah in bodo vsi kar naenkrat prodajali 'izključno' jagode slovenskega porekla,« je napovedal.

V tej zgodbi smo potrdili, da danes lahko vsak trgovec registrira prodajo na stojnicah. »Lokalni pridelovalci s takim načinom ne bomo zdržali, saj se že vidi upad kupcev, ki poleg tega raje kupujejo v trgovskih centrih,« opozarja Štrasner. Sprašuje se, ali država sploh lahko še kaj naredi, saj je liberalizacija na vseh področjih vse večja, na odločitve pa v glavnem vplivajo močni interesi velikih trgovcev.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 17. maja 2018

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava