DL: 90 let KZ Krško - Najlepše darilo bi bila ureditev razmer na vinskem trgu

8.8.2018 | 14:45

V KZ Krško je 17 zaposlenih, ki so v družbi Andreja Šifrerja na praznovanju visokega jubileja v petek nazdravili številnim visokim gostom. (Foto: B. B.)

Začelo se je v Kostanjevici, v Krškem pa so od leta 1971 – Vztraja še 221 zadružnikov – Lani odprodali pol milijona litrov zalog – Z nelojalno konkurenco in dumpinškimi cenami si vinogradniki žagajo vejo, na kateri sedijo – Kdo se boji evidenčnih znamk in enakopravnega položaja vseh ponudnikov vina?

Kmečka zadruga Krško letos praznuje visok jubilej. Pred 90 leti so namreč v Kostanjevici na Krki ustanovili Vinarsko zadrugo, predhodnico današnje KZ Krško.

Zaradi težkih gospodarskih razmer in uničujočih posledic trsne uši je leta 1928 med manjšimi dolenjskimi vinogradniki dozorelo spoznanje o nujnosti povezovanja. Vinarska zadruga je svoj dom našla v kleti kostanjeviškega samostana in po desetih letih delovanja je imela že 590 članov. Njeno delo je prekinila druga svetovna vojna, v kateri je bil samostan delno porušen in požgan. Po koncu vojne so klet obnovili in ponovno vzpostavili trgovanje s cvičkom, leta 1965 pa je zadruga postala del Agrokombinata Krško. Takrat so začeli tudi stekleničiti vino in kostanjeviška klet je kmalu postajala premajhna, zato so do leta 1971 na pristavi gradu Leskovec v Krškem zgradili nov obrat za predelavo grozdja, v katerem Kmečka zadruga Krško, ki je po preoblikovanju Mercator Agrokombinata nastala leta 1993, deluje in kletari še danes.

Kot je na slovesnosti ob 90-letnici zadruge prejšnji petek povedal njen predsednik Gabrijel Metelko, ima zadruga 221 članov, ki na 150 hektarjih obdelujejo okoli pol milijona trt cvičkovih sort, s svojim marljivim delom pa skrbijo tudi za prepoznavno podobo dolenjske krajine. Delo vinogradnikov nadgradijo strokovnjaki v krški kleti, ki se med drugim lahko pohvalijo z najvišjo oceno med cvički, prejeli so jo na lanskem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, ponosni pa so tudi na lanskega prvaka sevniškega Festivala modre frankinje, ki so ga pridelali iz grozdja, ki je dozorelo v lastnih vinogradih na Sremiču, v katerih so januarja letos opravili tudi ledeno trgatev.

NEZDRAVA KONKURENCA

Prehojeno pot od ustanovitve do danes je opisal direktor KZ Krško Janez Živič, ki je poudaril, da poslanstvo zadruge ostaja enako kot ob njeni ustanovitvi, to je, da svojim članom zagotavlja stabilno poslovanje.

To sicer ni preprosto, saj poraba vina v Sloveniji zadnja leta pada, hkrati pa zaradi nekaj bogatih letnikov in precejšnjih vinskih zalog na trgu divja prava cenovna vojna. Manjši vinogradniki tako cviček v trgovine pripeljejo že po evro za liter, česar si zadruga, ki je kot podjetje podvržena strožjim kriterijem in višjim dajatvam, nikakor ne more privoščiti, je za Dolenjski list poudaril Živič. Kot pravi, bi tudi v Sloveniji potrebovali ureditev, ki je v tujini običajna in po kateri se lahko s prodajo vina ukvarjajo le podjetja, vinogradništvo oz. pridelava grozdja, ki je osnovna dejavnost, pa bi moralo biti manj obdavčeno.

Poleg tega bi na vinskem trgu nujno potrebovali tudi več reda. Tako je denimo pri nas na leto uradno vzorčenega za 3,5 milijona litrov cvička, poznavalci trga pa dejansko pridelavo ocenjujejo na 8 do 10 milijonov litrov. »Rešitev bi bile evidenčne znamke, ki so v tujini prav tako nekaj povsem običajnega, z njimi pa bi dosegli, da bi na trg prišlo le prijavljeno vino. A to je politično občutljivo vprašanje, ki se ga pri nas noče lotiti nihče,« opozarja Živič in dodaja, da neurejene razmere rušijo trg in na dolgi rok najbolj škodujejo prav vinogradnikom, ki pa se tega očitno premalo zavedajo.

POTROŠNJA PADA

Zaostrenim razmeram na trgu KZ Krško za zdaj še uspešno kljubuje. Lani je s prodajo ustvarila okoli 2,5 milijona evrov prihodkov, kar je približno toliko kot leta 2016. Da bi nekoliko ustavili padanje cen cvička, so lani odprodali tudi okoli pol milijona litrov vinskih zalog, a ne kot cviček, saj bi s tem ceno temu vinu samo dodatno znižali, ampak kot vino trgovskih znamk. S ceno, ki je bila precej nižja od tiste, po kateri so plačevali grozdje, so sicer ustvarili precejšnjo izgubo, je pa zadruga na ta račun prišla do normalnih zalog in kljub temu poslovno leto končala s pozitivnim izidom.

Aprila je, čeprav je večina lanskega letnika še v kleti, zadruga poplačala tudi vse lani odkupljeno grozdje, ki ga je plačevala po 42 centov za kilogram, kar je krepko manj od cene izpred treh let, ko so pridelovalci dobili od 55 do 60 centov, pred tem pa celo po 70 centov za kilogram. Kar Živiča najbolj skrbi, je splošen trend upadanja potrošnje vina v Sloveniji, ki ga občutijo tudi v naši največji cvičkovi kleti. Letna prodaja vina se sicer še vedno vrti okoli milijona litrov, a je v najboljših letih znašala tudi poldrugi milijon, v časih Agrokombinata pa celo 3 milijone litrov. »A takrat so bili na trgu trije ponudniki, danes pa jih je sto,« pravi Živič.

Prav razdrobljenost in posledično šibkost pridelovalcev je tudi največja težava pri širjenju vinskega sortimenta. V časih, ko cviček ostaja v kleteh, Živič kot zelo obetavno sorto vidi modro frankinjo, s katero bi lahko tukajšnji vinarji konkurirali primorskim rdečim vinom, a bi bilo v njeno promocijo treba vložiti še zelo veliko. »Deset tisoč evrov tu ni nič. Za resno promocijo bi potrebovali več sto tisoč evrov, ki pa jih vinska branža zaradi slabe pozicije na trgu nima,« zaključi Živič.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 17. maja 2018

Boris Blaić