DL: Uživanje samoniklih rastlin - Če jih ne poznate, jih ne jejte

19.7.2018 | 12:00

Čemaž

Jesenski podlesek

Zastrupitve z rastlinami – Jernej Jogan: Nevarno je, ker nekatere od strupenih rastlin lahko rastejo na skupnih rastiščih s čemažem, nabiralci pa požanjejo kar vse skupaj – V novomeški bolnišnici brez primera take zastrupitve

Nedavna nesreča, ko sta dva človeka umrla zaradi zaužitja strupenih rastlin, sproža vprašanja o tem, kako pristopati k naravi. Želja po uživanju naravnega je očitno premalo, da bi se pri nabiranju rastlin vselej vse izteklo dobro in prav. Ena od rastlin, ki jo spomladi ljudje nabirajo množično, je široko uporaben čemaž.

»Pravijo, da medved, ko se prebudi iz zimskega spanja, najprej poišče čemaž (Allium ursinum), da temeljiti očisti svojo kri, črevesje in želodec. Od tod tudi eno od imen temu sorodniku česna (Allium sativum), ki ga nekateri imenujejo divji ali pa gozdni česen. In če je to dobro za medveda, bo zagotovo tudi za nas. Tako so razmišljali naši predniki, antična ljudstva pa so ga cenila celo bolj kot česen, čeprav ima v primerjavi z njim nekoliko manj zdravilnih snovi,« je v Živi, prilogi Dolenjskega lista, pred časom zapisal zeliščar Andrej Coklin.

STRPNO

»Čemaž se vedno pojavlja množično, večinoma v podrasti gozda ali grmovja, listi so v obliki suličasti, torej koničasti in postopno zoženi proti peclju, gladki, bleščeči, brez izrazito izstopajočih žil, ko jih pomanemo, zaznamo izrazit vonj po česnu in tudi njihov okus je sladkast in nekoliko pekoč, kot pri čebuli. Listi izraščajo neposredno iz podolgovate čebulice pod zemljo, zato nikoli ni razvito olistano steblo. Pri nevarnih zamenjavah so lahko listi na steblu (šmarnica, čmerika, podlesek), izrazito ožiljeni (čmerika, kačnik), pri dnu srčasti do puščičasti (kačnik) in nikoli nimajo izrazitega česnastega vonja ali čebulnega okusa. Nevarno je, ker nekatere od strupenih rastlin lahko rastejo na skupnih rastiščih s čemažem, pa zaradi nestrpnosti in površnosti nabiralci požanjejo kar vse skupaj,« je zapisal biolog dr. Jernej Jogan, predstojnik Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze Ljubljana, v odzivu na naša vprašanja, ali čemaž lahko prepoznamo po videzu, ali je dovolj značilen vonj čemaža in kaj je treba narediti, da ugotovimo tipičen (»absolutni«) vonj čemaža.

Užitna je vsa rastlina in nabiramo ga lahko kadarkoli, a po cvetenju kmalu propade in ga opazimo šele prihodnjo pomlad. Spomladi, če je topla zima, se lahko začne sezona nabiranja že konec januarja, navadno pa v drugi polovici aprila zacveti in po cvetenju listi hitro propadejo. Najbolje, da ga vedno nabiramo, priporoča Jogan, na istih mestih, ki so preizkušena.

Bi bili brez čemaža v prehrani prikrajšani za kaj pomembnega? Ima katera rastlina podobne učinkovine in je tudi tako lahko dostopna? Jogan odgovarja: »Čemaž je po hranilni vrednosti čisto primerljiv s sorodniki čebulo, česnom in porom, ki so gojeni stalno na voljo. Prijetno pomladno nabiranje čemaža je enako pomembno kot nabiranje regrata, brez njiju nam v življenju ne bi manjkalo čisto nič, z njima pa je lepše.«

(NE)UŽITNO

Da se prepričamo o užitnosti, rastlino povohamo. Odbijajoč vonj je znak, da gre najbrž za neužitno. Delček rastline damo na jezik. Če peče, npr. goba, gre za neužitno. Tako nekako razlagajo »praktiki«. Ali znanstvene ugotovitve lahko v čem pritrdijo takim nasvetom? »Ne, vonj sploh ni pokazatelj, niti pri rastlinah, niti pri gobah. Konec koncev prav čemaž smrdi in je pekoč, a je kljub temu užiten. Velja pa seveda tudi obratno: številne strupene rastline ali gobe sploh nimajo izrazitega vonja ali okusa. Vsekakor velja, da rastline, o kateri nismo popolnoma prepričani, da jo poznamo, ne uživamo,« pravi Jernej Jogan.

Kako pravilo, da rastline, o kateri nismo popolnoma prepričani, da jo poznamo, ne uživamo, upoštevajo nabiralci, smo preverjali pri zdravnikih. »V letu 2017 in letos nismo v naši bolnišnici obravnavali nobenega bolnika, ki bi se zastrupil z uživanjem strupenih rastlin. Lani smo obravnavali dva bolnika zaradi suma na zastrupitev z gobami, vendar je bil sum kasneje ovržen,« nam je iz Splošne bolnišnice Novo mesto pojasnil prim. Milivoj Piletič, dr. med., specialist interne medicine. Podatkov iz Splošno bolnišnice Brežice do zaključka redakcije nismo dobili.

Še en vidik nabiranja zelišč, natančneje čemaža, ki ima osrednje mesto v tem zapisu, velja omeniti. Rastišča čemaža so zelo obširna. Množično nabiranje ga zato najbrž ne ogroža. Kako uspešno pa se čemaž lahko upre morebitnim invazivnim vrstam, ki se tudi širijo na nekaterih območjih? »Trganje listov v obsežnih sestojih čemaža nima večjega škodljivega vpliva, čebulice v tleh ostanejo, res pa verjetno rastline s potrganimi listi tisto leto ne bodo cvetele. Kake tujerodne invazivne vrste, ki bi ogrožala čemaž na njegovih naravnih rastiščih, za zdaj ni,« pravi dr. Jogan.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 19. aprila 2018

M. Luzar