DL: Leta 2020 bo depresija najpogostejši vzrok bolezni

24.6.2018 | 18:00

Poleg Lilijane Šprah (prva z desne) in Jožice Maučec Zakotnik (tretja z  leve) so na okrogli mizi sodelovale še psihiatrinje Marija Anderluh,  Vesna Švab in Mojca Zvezdana Dernovšek, ki sodelujejo pri pripravi resolucije o nacionalnem programu  duševnega zdravja, ter direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Polona  Vidič Hudobivnik (druga z leve).

Poleg Lilijane Šprah (prva z desne) in Jožice Maučec Zakotnik (tretja z leve) so na okrogli mizi sodelovale še psihiatrinje Marija Anderluh, Vesna Švab in Mojca Zvezdana Dernovšek, ki sodelujejo pri pripravi resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ter direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Polona Vidič Hudobivnik (druga z leve).

Polovica vseh duševnih težav se začne že do 14. leta, kar dve tretjini pa do 24. leta – Področje duševnega zdravja je bilo dolgo zanemarjeno tako na državni kot na lokalni ravni

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje kot blaginjo, ki posamezniku omogoča uresničevati njegove sposobnosti soočati se z običajnimi stresnimi razmerami, produktivno in plodno opravljati delo ter prispevati svoj delež k skupnosti. Vendar pa, kot je povedala na okrogli mizi o nujnosti skrbi za duševno zdravje, ki je potekala prejšnji torek v Kočevju, doc. dr. Lilijana Šprah z Družbenomedicinskega inštituta, se velik delež ljudi v sodobnem svetu ne počuti dobro in duševne motnje vse bolj onesposabljajo našo zmožnost za delo in ustvarjalno življenje.

Namen okrogle mize z naslovom Kako ti je pri duši? je bil, kot je povedala v imenu organizatorja, lokalnega odbora Stranke modernega centra Kočevje, Jasna Vesel, sicer psihologinja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, v prostorih katere je okrogla miza tudi potekala, povečati zanimanje javnosti za vprašanja duševnega zdravja danes in v prihodnosti ter opozoriti na nujnost, da se v odmaknjenih občinah, kot je Kočevje, poveča dostopnost do strokovnih služb s področja duševnega zdravja. Namenjena je bila vsem občanom, še posebno staršem otrok in mladostnikov, strokovni javnosti in odločevalcem v različnih ustanovah, zavodih in podjetjih, saj je v času, kot je dejala, ko se sprejema Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, pomembno, da se vsi povežejo in podprejo prizadevanja za pridobitev centrov za duševno zdravje za mladostnike in odrasle na Kočevsko.

POGOSTOST TEŽAV

V Evropi lahko, kot je povedala Šprahova, kar 10 odst. dolgotrajnih zdravstvenih problemov in invalidnosti pripišemo duševnim in čustvenim težavam. »Ljudje s težavami v duševnem zdravju tudi bolj tvegajo, da zbolijo za somatskimi boleznimi, kot so srčne bolezni, kap, sladkorna bolezen,« je dejala in dodala, da osebe s hudo duševno motnjo umirajo od 10 do 25 let prej v primerjavi s splošno populacijo.

Po podatkih raziskave iz leta 2011 v EU, skupaj z Islandijo, Norveško in Švico, za duševno motnjo trpi kar 38,2 odst. prebivalcev, kar predstavlja 164,8 milijona ljudi, najpogostejše diagnoze pa so: anksiozne motnje (14 odst.), nespečnost (7 odst.), depresivna motnja (6,9 odst.), somatoformne motnje (6,3 odst.), zasvojenost z alkoholom in drugimi drogami (nad 4 odst.), primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti – ADHD (5 odst. v mlajših starostnih skupinah) ter demenca, ki jo ima 1 odst. ljudi v starostnih skupinah od 60 do 65 let in 30 odst. starejših od 85 let.

Kot je povedala, se polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo v življenju, začne že v mladosti, do 14. leta starosti, do 24. leta pa naj bi se začelo že tri četrtine duševnih motenj. »Pogost izid duševne bolezni je samomor, ki ga v EU vsakih 9 minut naredi en človek,« je povedala. Zlovešča napoved je, kot je dejala, da naj bi do leta 2020, kar je že čez samo dve leti, depresija postala v razvitem svetu najpogostejši vzrok bolezni.

BREME SLABEGA DUŠEVNEGA ZDRAVJA

»Duševne motnje pomenijo veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne, izobraževalne, zdravstvene ter kazenske in sodne sisteme,« je dejala in dodala, da v EU duševne bolezni pomenijo izgubo 3 do 4 odst. BDP, v glavnem zaradi izgubljene produktivnosti. Od tega je, kot je dodala, kar 65 odst. stroškov zunaj zdravstvenega sektorja, saj gre za dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnje upokojitve.

Za Slovenijo je leta 2010 znašala cena stroška psihiatričnih in nevroloških bolezni 2,425 milijarde evrov ali 7 odst. BDP. V obdobju od 2008 do 2016 so bile v Sloveniji bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj na tretjem mestu po pogostosti, in sicer za boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter poškodbami in zastrupitvami. Samo v letu 2015 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj 18.215 primerov odsotnosti z delovnega mesta in 747.401 izgubljenih koledarskih dni, največ odsotnosti je bilo v starostni skupini od 45 do 64 let, povprečno trajanje bolniškega staleža zaradi duševnih težav pa je znašalo 45 dni.

V PORASTU

»Od leta 2013 do 2016 se v vseh zdravstvenih regijah dolgotrajne bolniške povečujejo. Rekorderji pri tem so Ravne na Koroškem, Krško in Celje,« je povedala.

Zdravstvene statistike, raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, kot je dejala, podobno kot to sicer velja na ravni celotne EU, na izrazit porast težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije. V porastu so pervazivne razvojne motnje, motnje pozornosti, stresne in prilagoditvene motnje, anksiozne motnje in demenca.

Med tveganja za duševne težave in motnje poleg individualnih dejavnikov, kot so spol, starost, dednost, osebnostne značilnosti in lasten življenjski slog, sodijo tudi, kot je pojasnila, dejavniki okolja – determinante zdravja, pomemben dejavnik, ki negativno vpliva na obstoječe stanje na področju duševnega zdravja, pa je tudi stigma, saj ta preprečuje iskanje pomoči.

NEENAKOST V ZDRAVJU

»V zadnjem času veliko govorimo o neenakosti v zdravju,« je dejala in dodala, da je neenakost na področju zdravja velik problem današnjega časa. »Zdravje celotne evropske populacije se izboljšuje, vendar se zdravje ljudi iz višjih socioekonomskih skupin izboljšuje hitreje,« je povedala.

Področje duševnega zdravja je bilo, kot je poudarila, dolgo zanemarjeno tako na državni kot lokalni ravni. Tako tudi v občini Kočevje, ki sicer sodi med bolj tvegana za razvoj težav. »Aktualne statistike kažejo na negativen trend nekaterih determinant zdravja ter povečanje neenakosti v duševnem zdravju prebivalcev občine Kočevje,« je dejala.

UKREPI

Šprahova je poudarila, da je duševno zdravje možno izboljšati z združenimi napori celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključujoč uporabnike, njihova združenja in skupine svojcev. »Duševno zdravje se oblikuje tudi v družinah, šolah, na javnih in delovnih mestih, saj se odraža v sprejemanju nas samih in kako nas obravnavajo drugi,« je dejala. Opozorila je, da je nujno, če hočemo kar koli narediti, povečati pismenost na področju duševnega zdravja in destigmatizirati duševne motenje, saj bomo le tako omogočili pravočasno ukrepanje in iskanje pomoči.

Kot je dejala o dolgoročnih rešitvah, lahko resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja ponudi nekatere rešitve na sistemski ravni. Prinesla bo kadrovsko okrepitev in vzpostavitev centrov za duševno zdravje, o katerih pa je državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje povedala, da jih bodo postopoma vzpostavili 50, in sicer 25 za odrasle in 25 za otoke in mladostnike.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 22. marca 2018

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava