DL: Jože Colarič - Moja naloga je, da zaščitim interese Krke

20.6.2018 | 14:45

Foto: B. B.

Foto: B. B.

Jože Colarič je na čelu največjega slovenskega podjetja že 14. leto. Velja za izredno delovnega in preudarnega menedžerja, ki zna izkoristiti vsako ponujeno priložnost, hkrati pa se zlepa ne bo pustil zapeljati v tvegane posle brez jasnega obeta pozitivnega izida. Namesto tujim svetovalcem, ki jih v domačih logih nekateri kujejo v nebo, raje prisluhne domači, Krkini pameti, in prav zato so mu lani, po nekoliko slabšem poslovnem izidu v letu 2016, nekateri očitali pomanjkanje drznosti, konservativnost in še kaj. Da je Krka na pravi poti, je Colarič dokazal že sredi lanskega leta, ko se je nakazovalo še eno rekordno leto, kar se je pred dnevi, ko je Krka javno objavila svoje lanske poslovne rezultate, tudi potrdilo.

Krka že vrsto let velja za paradnega konja slovenskega gospodarstva. Svetilnik, ki kaže pot. Sicer je bila občasno deležna tudi kritik, a lani je prvič javno završalo tudi pri državnih lastnikih. Utripala je »rumena luč«, je neimenovani vir blizu SDH navajal eden od slovenskih časnikov. Še utripa ali je že spremenila barvo?

Vsak, ki z dobrimi nameni gleda na poslovanje družbe, ve, da v poslovanju obstajajo tudi nihanja. Leta 2016 smo imeli nižji profit kot leto poprej, ampak še vedno ga je bilo za 108,5 milijona evrov. Rad bi videl firme, ki imajo približno tako visoke dobičke, ne le v Sloveniji, tudi drugje. Seveda, če vzameš iz konteksta eno nekoliko skromnejše leto, lahko prideš do čudnih zaključkov. To se je pokazalo že v letu 2017, ko smo prodajo povečali za 8 odst., na 1,266 milijarde evrov, čisti dobiček pa je zrasel za 41 odst., na 152,6 milijona evrov. Tiste, ki so lani delali primerjalne analize, bi bilo zanimivo vprašati, ali nas bodo s konkurenco primerjali tudi letos.

Zdi se, da so se napetosti med upravo in lastnikom že poleti, takoj po objavi odličnih polletnih rezultatov, umirile, a špekulacije o tem, da bi morala Krka za dolgoročno ohranjanje položaja na trgu rasti tudi s prevzemi, ne potihnejo. Je zgolj organska rast na dinamičnem generičnem trgu, ki ga zadnja leta zaznamuje tudi koncentracija lastništva, res premalo za nadaljnji razvoj skupine?

V Krki sem 36 let in v tem času sem videl že marsikaj. V preteklih letih je bilo v farmacevtski panogi veliko prevzemov, ki so se slabo končali. Finančno zelo močno zagrebško podjetje (Pliva, op. a.) je pred leti zelo veliko prevzemalo, tako po Evropi kot v ZDA, a je bilo zaradi poslovnih težav, v katere je zabredlo tudi zaradi teh prevzemov, kasneje dvakrat prodano. Ali pa veliko generično podjetje iz Prage (Zentiva, op. a.), ki je prav tako prevzemalo. Na koncu se jim je velik prevzem, ki so ga izvedli v Turčiji, že v relativno kratkem času zataknil v grlu, nato pa so bili zaradi poslovnih težav prodani multinacionalki iz Francije, ki jih zdaj že leto in pol prodaja naprej. Moja naloga je, da zaščitim interese Krke. To lahko naredimo na način, da ob zdravi organski rasti dodatno povečevanje obsega poslovanja zagotavljamo tudi s prevzemi – npr. TAD Pharme v Nemčiji, ki smo jo prevzeli leta 2007 in s katero smo si zagotovili hiter vstop na nemški trg, pa prevzem avstrijskega podjetja – ali z oblikovanjem mešanih podjetij, kakršen je zadnji primer na Kitajskem. Pomembno je zagotavljati rast, ki je vzdržna. Če pa kak analitik ali špekulant meni, da je pametno prevzemati samo zaradi prevzemov, zgolj zato, da bi se nekaj napihovalo in kljub nevarnosti, da se vse skupaj slabo konča, se po mojem mnenju moti.

Pri prevzemih gre lahko res marsikaj narobe. Tevi, največjemu svetovnemu generiku, zaradi prezadolženosti, ki je posledica celega niza prevzemov, zdaj grozi celo bankrot. Program prestrukturiranja predvideva odpuščanje 14.000 zaposlenih, bonitetne hiše pa so njihovo kreditno oceno znižale na raven smeti. Kako se težave velikana odražajo na trgu? Je to priložnost za manjše igralce?

Vsekakor je za nas priložnost, če ima konkurenca težave in se namesto z osnovno dejavnostjo ukvarja s prestrukturiranjem. Je pa tudi res, da na situacijo podobno gleda tudi naša preostala konkurenca.

Lani ste napovedovali prevzem na Kitajskem, ki se je na koncu izkazal za naložbo v skupno podjetje, t.i. joint venture. Je bil to ves čas cilj ali so se pogajanja razpletla drugače od načrtov?

Razpletlo se je v skladu z zadanimi cilji. Ta je bil, da gremo zaradi sprememb, do katerih je na tamkajšnjem tržišču prišlo v zadnjih dveh letih, na Kitajsko. Kako? Tako, da smo več kot 50-odst. lastnik podjetja. Tu se je že zelo zatikalo, saj so Kitajci, s katerimi smo bili v kontaktu, zagovarjali varianto, po kateri bi mi imeli 24,9- ali 49,9-odst. lastniški delež. A to nam ne ustreza, saj ne bi imeli odločujočih upravljavskih pravic in tudi rezultati takega podjetja se v bilanci skupine ne bi konsolidirali. Na koncu smo se z našim večletnim kitajskim partnerjem, s katerim sodelujemo na področju proizvodnje učinkovin, v njihovih podjetjih pa imamo tudi manjše lastniške deleže, dogovorili, da oblikujemo mešano podjetje, v katerem ima Krka 60-odst. delež. Prva naloga firme Ningbo Krka Menovo Pharmaceutical Company je, da registrira čim več Krkinih izdelkov. Na Kitajskem so namreč v zadnjih dveh letih spremenili zakonodajo, z njo pa želijo privabiti farmacevtska podjetja, ki imajo svoje izdelke že registrirane v ZDA, EU in na Japonskem, se pravi na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Pogoj pa je, da se ti generični izdelki proizvajajo na Kitajskem, kar nam povsem ustreza. Kitajska ima skoraj 1,4 milijarde prebivalcev, generične izdelke so doslej malo uporabljali, pa so vseeno med največjimi tržišči na svetu. V naslednjih letih bodo izredno rasli in mi želimo biti poleg. Računamo, da bomo v dveh do treh letih opravili registracije, temu pa bo sledila vzpostavitev proizvodnje na Kitajskem po naših tehnologijah in z našimi ekonomskimi interesi.

Lahko Kitajska za Krko postane nova Rusija?

Ne, in sicer iz preprostega razloga, ker je Rusija tako velika, ima 145 milijonov ljudi, in ker smo tam prisotni že več kot 50 let. Je naše največje tržišče in to bo najverjetneje ostala še vrsto let. Na Kitajskem bo treba še zelo intenzivno delati, da bi tam v srednje- in dolgoročnem obdobju ustvarili primeren obseg poslovanja. To, da imamo tam eno mešano podjetje, še ne pomeni veliko. Država je ogromna, in če greš v eno provinco, je smiselno iti tudi v drugo. To je podobno kot v Evropi, kjer sicer deluje enoten trg, pa imamo vseeno svoja podjetja v skoraj vsaki državi. Kitajske province so v odnosu do Pekinga precej samostojne, in če si lokalen, se kažejo lepe priložnosti.

Visoka lanska rast prodaje in dobička je v veliki meri prav posledica uspešne prodaje na ruskem trgu. Kaj tam pričakujete letos? Sta se rubelj in rusko gospodarstvo končno stabilizirala?

Rast dobička skupine je predvsem posledica 8-odst. povečanja prodaje in spremenjenega produktnega spleta. Leta 2016 smo prodajo količinsko povečali za 11 odst., lani pa za enega, a smo vrednostno vseeno zrasli za 8 odst. To kaže, da smo prodajali dražja zdravila. Upamo, da se bo ta trend ohranil tudi letos, v ruskem primeru pa nam je predvsem prvo polovico lanskega leta pomagalo dejstvo, da se je rubelj okrepil. V drugi polovici je že slabel, čeprav so bili energenti zelo dragi, kar v resnici drži rusko gospodarstvo pokonci. Kakorkoli, nihanja v Rusiji pričakujemo tudi v prihodnje.

Kaj pa pritiski na cene zdravil v zahodni Evropi? Se razmere kaj umirjajo?

Pritiski na cene so stalnica na vseh tržiščih. Če ne pritiskajo zavarovalnice in države, to počne konkurenca. Zato je bilo treba povečevati prodajne količine in imeti v ponudbi čim več novih izdelkov, ki že po definiciji dosegajo višje cene. Trenutno več kot 600 sodelavk in sodelavcev razvija 170 novih zdravil. Prizadevamo si, da bi jih vsako leto dali na trg čim več in prej kot konkurenca. Drugo je sama količina. Letna proizvodnja Krke je zdaj na nivoju 14 milijard tablet in kapsul in to bomo v naslednjih letih še povečevali.

Kako daleč ste z razvojem bioloških zdravil? Lani so padale ocene, da Krka na tem področju zamuja.

Poudariti velja, da gre za podobna biološka zdravila. Biološka zdravila originatorjev so patentno zaščitena, dosegajo zelo visoke cene, njihova poraba pa se v bogatih državah zelo povečuje. Ko patent poteče, lahko prideš na trg s podobnim biološkim zdravilom. A v nasprotju z generičnimi zdravili je v tem primeru treba opraviti še bistveno več dela. Potrebna so dodatna in zelo draga klinična testiranja z velikim številom pacientov. Poleg tega ta zdravila ostajajo podobni biološki izdelki, kar pomeni, da ne dosegajo tako visokih cen kot zdravila originatorjev, tako da smo tu že na precej tankem ledu. Ocenjujemo, da se bo poraba teh zdravil v Evropi najprej razširila v severnih in zahodnih državah, kasneje pa tudi na jugu in vzhodu. Tu bo velik boj med konkurenti, ki danes še ne izkazujejo visoke prodaje podobnih bioloških zdravil. A tudi za to področje imamo v Krki skupino strokovnjakov, povezujemo pa se tudi s partnerji iz tujine, predvsem zunaj EU, ki ta zdravila že imajo.

Tudi brez očitkov, da Krka preveč zapravi za sponzoriranje, ni šlo. Boste to politiko kaj spreminjali?

Družbena odgovornost je ena od naših temeljnih usmeritev. Okolju, v katerem delujemo, tudi v tujini, nekaj vračamo, predvsem na področjih zdravstva, kulture, umetnosti, šolstva in športa. V Novem mestu 18 klubov in društev nosi ime Krka, pa ne po reki, ampak po tovarni zdravil. To se v prihodnosti ne bo spremenilo. Podpiramo predvsem športna društva in klube, kjer delajo z mladimi, da se ti poleg gledanja v tablice ukvarjajo tudi z nečim, kar jih usmerja k zdravemu življenjskemu slogu. Eni pravijo, da dajemo preveč, drugi, da dajemo premalo. No, za sponzorstva in donacije namenjamo nekaj milijonov evrov na leto. Katera druga firma da vsaj približno toliko tolikšnemu številu klubov? Mi nismo elitistično izbrali enega ali dveh klubov, ampak smo ravno zaradi dela z mladimi šli bistveno širše. Zato, da se bodo športne, kulturne in druge dejavnosti ohranjale tudi v prihodnje.

Kako sodelujete s spremenjenim nadzornim svetom? Boruta Jamnika so nekateri že postavljali na vaše mesto, veliko nezaupanje pa je spremljalo tudi imenovanje Helmuta Fabryja, nekoč direktorja v konkurenčnem Sandozu.

Tako kot z vsakim nadzornim svetom doslej tudi s to sestavo zelo dobro in profesionalno sodelujemo. Delo poteka korektno, kdor pa ima interes delati zgodbe iz teh stvari, jih ima iz takih ali drugačnih razlogov.

Okoli Krke so se lani pletle res številne zgodbe, tudi tista o prodaji. Kako močni so v Sloveniji interesi po prodaji Krke?

To je tako kot v vsaki tržni ekonomiji. Eni bi prodali svoj delež, drugi bi ga še povečali, eni ne bi naredili nič. Interesi in pričakovanja so različni. Jaz moram misliti predvsem na to, da zagotavljamo čim boljše rezultate v korist vseh Krkinih deležnikov.

Ste imeli kdaj občutek, da ves prah, ki se je lani dvigoval okoli uspešnosti poslovanja Krke, ni bil zgolj posledica skrbi za usodo podjetja, ampak da je šlo še za kaj drugega?

Interesi so povsod in vedno, tudi če posluješ povprečno ali deluješ slabo. Če pa posluješ uspešno, je raznolikih interesov toliko več.

Brez težav lani ni šlo niti v lokalnem okolju. Kosovo dolino, zeleno območje ob Andrijaničevi cesti nasproti severnega vhoda v Krkin tovarniški kompleks, kjer nameravate zgraditi parkirišče za zaposlene, sta vzela v bran civilna družba in del novomeške politike. Ali težav s parkiranjem res ne morete rešiti drugače, npr. z gradnjo parkirne hiše ali nakupom dodatnih zemljišč znotraj območja med Andrijaničevo in Zagrebško cesto?

To ni zeleno območje. Že vrsto let je namenjeno centralnim dejavnostim. Če bi bilo zeleno območje, ga ne bi kupili. Vsekakor bomo parkiranje tam uredili na način, da bo čim manj moteče, in ga dodatno ozelenili z novimi drevesi. Število zaposlenih se povečuje in možnost parkiranja moramo zagotoviti. Območje med Andrijaničevo in Zagrebško cesto, ki ga omenjate, pa je industrijsko območje, kjer bomo imeli proizvodne kapacitete, seveda, če bodo za to izpolnjeni vsi pogoji.

Lani ste od KZ Krka kupili skoraj 5 hektarjev veliko posestvo Graben. Kakšne namene imate s tem zemljiščem?

Na tej lokaciji so predvidene predvsem storitvene dejavnosti, npr. za potrebe vzdrževalcev, in v manjši meri tudi proizvodne dejavnosti.

Za koga ste navijali v vojni za lastništvo Adrie Mobil?

Za kolesarje kluba Adria Mobil.

Konec leta 2021, ko vam poteče tretji mandat na čelu Krke, boste stari 66 let. Boris Andrijanič je bil direktor do 74. leta, Miloš Kovačič do 70. Skrbite za kondicijo, potrebno za nov mandat?

Za kondicijo skrbim, pa ne le zaradi službe. Do konca mandata je še relativno daleč in istočasno blizu – pred nami so še številni poslovni izzivi. Sicer pa je to področje v domeni nadzornega sveta.

Krka se je pri ključnih kadrovskih vprašanjih doslej znala ubraniti političnim pritiskom. Se lahko ta tradicija nadaljuje?

Lahko se nadaljuje in verjamem, da se bo.

Kako pomembno je, da na čelu Krke sedi človek, ki je bil na to funkcijo pripravljen?

Za podjetje, pa tudi za vse njegove deležnike, je dobro, da je to človek, ki do potankosti pozna delovanje Krke. Menedžer, ki je rasel in se razvijal znotraj podjetja, bolje pozna njegovo kulturo, je zavzet in pripaden, podjetje pa mu pomeni veliko več kot samo prostor za dokazovanje lastnih sposobnosti ali pridobivanje raznih koristi. Krka je prva. Če skrbiš zanjo, je poskrbljeno tudi za zaposlene, delničarje, ožjo in širšo družbeno skupnost, s kakovostnimi in varnimi izdelki pa tudi za paciente.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 29. marca 2018

Boris Blaić

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (7)

20.6.2018–2     + (1)     – (3)     Oceni delavec 

Lahko ste na prvem mestu, ker vam plačamo zdravila kolikor hočete. Temu se pravi monopol.

20.6.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni filip 

solze so mi prišle na oči, res

20.6.2018+9     + (10)     – (1)     Oceni Simon H 

Zakaj je Krka ves čas dobra, ne dobra, najboljša? Zato, ker vanjo nima vstopa politika! Direktorja ne postavlja gnila politika, temveč stroka.Politik je lahko vsak, ki ima pol ure časa, gospodarstvenik je pa lahko samo preudaren in pameten človek. Krka ima visok jubilej pa samo tretjega prvega človeka, dokler bo tako bo uspešna, če se pa v firmo pretihotapi neumen politik, je v treh letih več ne bo.

21.6.2018+3     + (3)     – (0)     Oceni Jožko 

Simon imaš seveda popolnoma prav ! To je kot razlika med politikom in državnikom. Politik se osredotoča na naslednje volitve, državnik pa na delovanje za blagor naslednjih rodov.

21.6.2018+2     + (2)     – (0)     Oceni pejpr 

Vemo, kdo stoji za SDH-jem. Sami "uspešni" menedžerji brez kakršnih koli referenc. In taki bi se šli vodstvo podjetja kot je Krka. Colariču pa en velik poklon, da med vsemi temi paraziti, ki se hočejo past na njegovem terenu, z svojo ekipo fura in daje kruh tisočim družinam.

24.6.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni Darinka 

Vcasih je zelel zdruzit Krko in Lek Golobič in bit pol direktor

24.6.2018—     + (1)     – (1)     Oceni filip 

če imajo "najnižji" na plačilni listi trikratnik ali pa vsaj dvakratnik minimalca, potem je Cole uspešen in pravi vodja. Vse ostalo je siromašenje delavstva in nateg naroda.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava