DL: Kam gre naše sadjarstvo? Ga bodo toče, suše in pozebe uničile?

18.6.2018 | 14:45

V nasadu pod zaščitno mrežo

V nasadu pod zaščitno mrežo

Andreja Brence

Andreja Brence

Se je treba zaradi hudih pozeb, suš in uničujočih toč, ki so tudi posledica podnebnih sprememb, odpovedati sanjam o sadjarstvu kot eni najbolj perspektivnih kmetijskih panog v državi in v naši regiji, še zlasti v Posavju, ki je ena najbolj sadjarskih slovenskih regij?

Specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto Andreja Brence pravi, da nikakor ne in da sadjarstvo ostaja perspektivna panoga. Dve zaporedni pozebi, ki sta lani in predlani močno prizadeli posavsko sadjarstvo, sta vsekakor spodbudili dodatna razmišljanja o tem, kaj se še da narediti, da se prepreči škoda in ohrani sadjarstvo.

"Če smo sadjarji prej Artiče ali Arnovo selo pojmovali kot tisti res pravi sadjarski legi, se je zdaj izkazalo, da sta ranljivi za pozebo. Vprašanje o tem, kje in kaj bomo sadili, je postalo zelo kompleksno. A sadovnjakov zdaj gotovo ne bomo krčili, temveč jih je treba zavarovati, zato so oživele tudi razprave o gospodarjenju s tlemi v smislu prilagajanja klimatskim razmeram, o izbiri sadnih vrst in sort ter o gradnji oroševalnih in namakalnih sistemov,« pravi.

Za oroševanje in namakanje bi po njenem prepričanju država morala, tako kot to počnejo v tujini, ponuditi enako višino in tudi vse vrste podpor. Enako velja tudi za podpore za hitrejši razvoj ekološke pridelave. Slednja je velika razvojna priložnost nasploh in tudi v sadjarstvu, zato se zadnje čase o njej vse več razmišlja tudi v sadjarstvu.

Jabolka so še vedno na prvem mestu v slovenski in posavski pridelavi sadja. V državi imamo po uradnih statističnih podatkih 2.466 ha jablanovih nasadov, v Posavju pa 552 ha oz. 22 odst. od vseh. Površine so se zadnje leto zmanjšale, a je kljub vsemu vse več jablanovih nasadov zaščitenih z mrežami (trenutno 321 ha) in vse več jih tudi namakajo. »Uradna številka je trenutno 158 ha, toda v resnici je ta številka še skoraj dvakrat tolikšna, ker evidence še niso dopolnjene,« je sadjarjem pred kratkim poročala Brencetova.

Površine slovenske pridelave sadja so zadnje čase upadle še pri breskvi in v Posavju tudi pri hruški, sicer pridelava vseh drugih sadnih vrst raste. V Posavju je po uradnih podatkih zdaj 38,5 ha breskovih nasadov, kar je 11 odst. vseh slovenskih, in 72 ha hruškovih oz. 31 odst. vseh v državi, kjer jih je 233 ha.

Češnje rastejo v državi na 215 ha in v Posavju na 4,8 ha (2 odst. slovenskih nasadov), zato pa je kar 45 odst. od 115 ha slovenskih nasadov jagod v Posavju (51,4 ha) in prav vse namakajo. Namizno grozdje v Sloveniji raste na 25 ha, od tega je 10,7 ha oz. 43 odst. nasadov prav v Posavju, medtem ko je tu 21 odst. (5,6 ha) vseh slovenskih malinovih nasadov (23,7 ha).

Pridelava jagod je lani v Posavju narasla, pri čemer naraščajo še posebej manjše površine, ki niso vse zajete v evidence, kot poudarja Brencetova. Prav tako je tudi več nasadov namiznega grozdja, a še največji vzpon pri novih zasaditvah dosegajo lupinarji: orehi (zdaj jih je 20 ha), lešniki (16,5 ha) in kostanj (5,5 ha). Po opažanjih strokovnjakov je več tudi nasadov aronije, vendar se tudi ti zasajajo zunaj uradnih registrov.

Velja še zapisati, da je pri jagodah vpeljan že popolnoma nadzorovan sistem pridelave: od namakanja, tunelov s folijo, senčenja, protiinsektne mreže ob robovih, vrat, ki se zaprejo, in do koprene pozimi, ko temperatura v tunelu preveč pade. »Verjetno bo tak pristop potreben še v drugih sadnih kulturah, ki na trgu dosegajo višje cene (npr. češnje). Za nekatere pa je dobra možnost tudi zavarovanje pridelka,« o prihodnosti v sadjarstvu razmišlja Brencetova.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 22. marca 2018

B. Dušič Gornik

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (5)

18.6.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni korli 

te vaše špricane jabuke kar nej toča stovče,ker so sam strupxxxxxx

19.6.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni krneki 

Jagode pa tudi......cena kot za suho zlato, špricano pa da ne rečem koliko....

19.6.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni pol si pa  

..sami sadite in jih ne kopujte

19.6.2018+3     + (3)     – (0)     Oceni sadjar Bele krajine 

Prosim, da se zberete preden napišete komentar. Po vsebini komentarja je razvidno, da pišejo komentarje tudi tisti z nedokončano osnovno šolo. Komentar je priporočljivo dati na vsebino članka! Andreja je zelo velika strokovnjakinja za sadjarstvo zato me jezijo komentarji, ki so napisani brez vklopljenih možganov.

20.6.2018Oceni Dedek mraz 

Bravo sadjar tako se govori

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava