DL: Legalizacija konoplje; kot tobak ali solato

15.6.2018 | 14:45

Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée je povedal, da je 18 tisoč ljudi podprlo njihov model legalizacije, presenečeni pa so bili, da so jih množično podprli prav upokojenci. (Foto: M. M.)

Kar nekaj držav je že legaliziralo uporabo konoplje, vsaka sicer na drugačen način, a s podobnimi učinki: poročajo o večjih prihodkih in delovnih mestih ter manjših škodljivih posledicah kot iz časov njene prepovedi. Po mnenju mnogih je pred tem odločilnim korakom tudi Slovenija, že več različnih skupin je predstavilo svoje predloge za drugačno ureditev tega področja. Enega od teh so v DZ vložili tudi Pirati s podporo stranke SMC, predlagani zakon o legalizaciji in regulaciji konoplje, ki ga je kot model s podpisi podprlo 18 tisoč ljudi, pa Pirati sedaj predstavljajo po slovenskih mestih. Minuli četrtek so se ustavili v Novem mestu.

V nasprotju s predlogom SD in kakšnimi drugimi predstavljenimi modeli v javnosti želijo Pirati povsem legalizirati uporabo te rastline, torej ne le za medicinske namene, in jo izbrisati s seznama prepovedanih drog, a ob jasnih pravilih, transparentni pridelavi in strogi prepovedi pri mladoletnih osebah. O njenih pozitivnih in tudi škodljivih posledicah je v medijih vse več objav, pri čemer se izrazoslovje pogosto menja in meša, zato so se Pirati ob podpori mladih iz SMC zadeve lotili drugače. »Pri konoplji se ukvarjamo s substanco, ki moti: kot je to pri alkoholu etanol, je to pri konoplji THC. Zato ločimo dva izdelka, z višjo in nižjo vsebnostjo THC,« je uvodoma pojasnil predsednik Piratske stranke Rok Andrée. V nadaljevanju je predstavil predlog njihovega zakona, ki ga želijo po sprejetju še spreminjati glede na posledice njegove uveljavitve. A dejstvo je, da črni trg na tem področju cveti, da beležimo vse več zastrupitev tudi pri mladih, da so bolniki, ki bi jim večja dostopnost konoplje lahko pomagala pri okrevanju, prepuščeni preprodajalcem in da država nemalo denarja porabi za (ne)uspešen boj proti konoplji. »Če te dobijo z enim gramom konoplje, ki na črnem trgu stane sedem evrov, bo država porabila 30 tisočakov, da te bo preganjala. Čemu?« je navrgel Andrée.

45 MILIJONOV TROŠARIN

Med glavnim argumentom, zakaj so za popolno legalizacijo, je izpostavil prav zmanjšanje škode zaradi zlorabe drog: »Droga je tudi sladkor, kava, alkohol, tobak in še marsikaj. Samo zato, ker je nekaj droga, še ne pomeni, da mora biti prepovedana. Pomeni, da je nevarna, da se jo zlorabi, zloraba drog pa ne prihaja iz droge same, ampak socialnih problemov, ki vodijo k temu. Naše mnenje je, da prohibicija, kot jo imamo danes, ne naslavlja tega problema in ga v celoti ignorira. To se vidi, ker se povečuje število zastrupitev in zlorabe pri mladih, povečuje se vsebnost THC na črnem trgu itn.« Ob tem je dodal, da v kolikor konoplja ne bi bila prepovedana, bi od tega nekaj imela tudi država, po najbolj skromnih ocenah kar 45 milijonov evrov na leto v obliki pobranih trošarin, ki bi jih lahko namenili preventivnim programom in raziskavam na tem področju, kot to počno v tujini v medicini. Izpostavil je tudi večjo varnost uporabnikov, saj konoplja, kupljena na črnem trgu, lahko vsebuje tudi škodljive pesticide, težke kovine, dodatke drugih drog ali višje vsebnosti THC, dodal pa je tudi razbremenitev tako policije kot sodišč.

KOT TOBAK ALI SOLATO

Predlog njihovega zakona tako med drugim vsebuje določilo, da lahko posameznik konopljo za lastne namene goji na treh kvadratnih metrih, tako kot velja za tobak ali solato, mora pa poskrbeti, da je »nasad« zaščiten, konoplje ne sme prodajati ali jo dati mladoletnim osebam. Tovrstna osebna raba bi bila dovoljena le polnoletnim osebam, zanjo pa ne bi potrebovali ne licenc ne kakšnih soglasij ali plačila trošarin. Slednje bi veljalo za komercialno pridelavo.

»Prvo je zagotoviti varni izdelek. Želimo, da so stvari legalne, transparentne, da vemo, kdo za kaj to uporablja, in se potem lažje soočimo s problemom. Skrbi nas želja politike, da bi tu veljal državni ali komercialni monopol. Naš sistem bi spodbujal butično proizvodnjo majhnih podjetnikov in majhnih kmetov, kar bi dosegli s sistemom licenc. Zakon govori o treh licencah za veleproizvodnjo in eni za malega proizvajalca, tu je še licenca za prodajo. To bi omogočilo sledljivost od semena do kupca,« je še povedal Andrée in opisal tudi vrsto omejitev, od prepovedi oglaševanja in prodaje izključno v lekarnah ali specializiranih trgovinah do prepovedi javnega kajenja (»Kasneje bi vložili novelo zakona, ki bi lokalnim oblastem prepustila odločitev, kje se to sme ali ne sme kaditi javno.«), obvezne deklaracije (»Zastrupitve se dogajajo ravno zato, ker ljudje ne vedo, kako močno konopljo dobijo.«) itd.

Predstavniki stranke so odkrito spregovorili tudi o tem, kako se na njih obrača vse več bolnikov z rakom ali drugimi boleznimi, pri katerih bi si s konopljo lahko pomagali, pa žal ne morejo oz. so v sedanjem sistemu za to lahko kaznovani, v stiski pa prepuščeni preprodajalcem. Odstop predsednika vlade Mira Cerarja po njihovem na sprejetje zakona ne bi smel vplivati, upajo, da bo državni zbor o tem glasoval že aprila in da bo Slovenija izkoristila priložnost, ki jo ima, saj je s konopljo samooskrbna, lahko pa bi bila tudi izvoznica. (op. ured. lokalno.si 15.6.: to se vendarle ni zgodilo in zakon, ki so ga Pirati pripravili v sodelovanju s SMC, nameravajo tudi v novem sklicu državnega zbora ponovno vložiti v zakonodajni postopek).

Glede tistih, ki tovrstni legalizaciji nasprotujejo z navedbami, da po konoplji seže vse več mladih in da beležimo veliko zastrupitev, pa Pirati odgovarjajo, da so prav to argumenti, ki govorijo v prid sprejetja njihovega zakona in ne nasprotno. »Sanja se nam ne, koliko je tega. In čas je, da si nehamo zatiskati oči. Več denarja bomo imeli za izobraževanje in zaščito mladih, odrasle in bolnike pa nehali preganjati.«

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 22. marca 2018

M. Martinović