DL: Od ideje kdove kam - Sadeži, ki zorijo, ko je zunaj mraz
14.6.2018 | 11:40
Pod cerkvico sv. Mohorja na Sremiču se odpre pogled v svet: zviška na rajhenburški grad, okoliške sadovnjake in široko modro kačo, ki se vije po zasneženi dolini in jo človek, kdo ve od kdaj, kliče Sava. Na tej izredni točki na začetku naselja Šutna smo našli Iztoka Levstika.
Gospod je v teh dneh doma, saj je zaposlen v sadjarskem podjetju, ki za dela v sadovnjakih čaka na lepše vreme. Na Šutno na Sremiču, do katere smo se pripeljali z vzponom po zasneženi cesti iz Krškega, čeprav sodi h KS Brestanica, se je priselil iz mesta. Zadnji dve desetletji je imel čez glavo opravka z urejanjem hiše in okolice, z družino in službo, zdaj pa si čas krajša še z izdelavo lesenih izdelkov.
»Že v osnovni šoli sem rad kaj izdelal, med služenjem vojaškega roka sem iz vžigalic sestavil Eifflov stolp, a vse se je začelo lani, ko sem po dolgem premoru naletel na idejo o lesenem dinozavru in ga izdelal. Pritegnilo me je in začel sem razmišljati še o drugih izdelkih,« nam razkrije.
Od lani se gospod Levstik pogosto, še posebej pa pozimi in v slabem vremenu, zapre v svojo garažo, si prižge radio z glasbo in v miru pripravlja vse potrebno za svoje izdelke. Mi smo nekaj njegovih umetelno izdelanih »lesenih sadežev«, ki lahko služijo zgolj kot okras, s primernim kablom in žarnico pa se spremenijo v lične namizne ali nočne svetilke ali pa celo lestence, srečali na mini razstavi v okviru nedavne sadjarske prireditve.
Oblike si zamisli sam in ideje kaj hitro preizkusi, saj se potem izkaže, da se včasih posrečijo in spet drugič v končnem izdelku ne izpadejo prav dobro. »Na napakah se učim,« doda naš sogovornik. Vsak kos lesa ima vsaj trikrat do štirikrat v rokah, saj posamezne dele iz vezane plošče žaga z ročno žagico, kakršne se morda nekateri še spomnite s tehničnega pouka v osnovni šoli. Delčke v času nastajanja izdelka kar večkrat poskusno sestavi, jih zbrusi, pobarva in lepi.
Že daleč pred temi zaključnimi dejanji nastane ideja, ki jo nato izriše na načrte, od tam naprej pa stopi v igro omenjena legendarna žagica, ki poskuša čim bolj izkoristiti vsak kos lesa, zato v Levstikovi delavnici nastajajo večji in manjši izdelki.
Potem ko je že lepo število izdelkov razdal kot darila, je dobil potrditev, da so očitno zanimivi. Pokazal jih je tudi sodelavcem, ki so bili navdušeni, verjame pa, da bi bile lahko lučke v obliki sadja zanimive tudi kot promocijsko blago za sadjarje.
Bistveno pri vsem tem je, da tako delo Sremičana veseli in ga sprošča, zato bi rad ustvarjal še naprej, saj se ideje in načrti kar kopičijo. Kam in kako ga bo vodila ta nova pot v življenju, za zdaj še ne ve natančno. Morda se bo razvila še v kaj več, na primer v popoldansko obrt in priložnost za dodatni zaslužek. »Kaj bi bilo lepšega, kot če bi v mestu imel manjšo delavnico in prodajo?« razmišlja in načrtuje. Ker se vsak uspeh začne z željo in idejo, ga bomo morda naslednjič obiskali prav v taki delavnici.
Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 8. marca 2018
Besedilo in foto: B. Dušič Gornik
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024