DL: Peter Plut in Borut Muc - Dober kamnosek je že pol kiparja

11.6.2018 | 14:50

Peter Plut s pšenico, ki ni mogla vzkliti, in reliefom Jurjevo.

Borut Muc z manjšimi izdelki iz kamna

Peter Plut in Borut Muc sta predstavila svoji podjetniški poti, ki sta prepleteni z umetnostjo in kamnom, a tudi lesom – Kamnoseštvo, ki ga poznamo danes, se ne more primerjati s tistim pred 60 leti, ko se je za kamnoseka izučil Plut, najprej pa se je moral naučiti delati s špico

V enoto Stara lekarna belokranjskega podjetniškega inkubatorja občasno povabijo goste, ki povedo svoje zanimive poslovne zgodbe. Minuli teden sta bila to belokranjska podjetnika in umetnika Peter Plut z Otovca in Borut Muc iz Križevske vasi. Svojima poslovnima zgodbama sta dala naslov Kamen, saj je ta njun zvesti spremljevalec, brez katerega si ne moreta predstavljati življenja.

Peter Plut se je, ko je končal osnovno šolo, spraševal, kam naprej. Ker se je njegov sošolec odločil za uk kamnoseka v Gradcu, je leta 1955 začel tam delati tudi Peter. V treh letih se je izučil za kamnoseka, v kamnoseški šoli pa so modelirali z glino, ki so jo lahko odvzemali in dodajali. Prepričan je, da je bil dober kamnosek že pol kiparja.

A delo, ki ga je v tistih časih opravljal Plut, je bilo zelo težaško, večinoma ročno in se ne more primerjati z današnjim kamnoseštvom. »Med drugim smo iz zemlje vlekli kamne osamelce iz školjkastega apnenca. Pomagali smo drug drugemu in delali kot velika družina, saj nas je bilo takrat v gradaškem kamnoseštvu zaposlenih okrog 70. Bili smo pridni in tekmovali smo med seboj, kdo bo naredil več. Najprej pa smo se morali naučiti delati s špico. To je bila od 20 do 60 centimetrov dolga jeklena palica, ki je imela na koncu konico, s katero smo klesali kamen. Pomembno orodje je bila tudi macola. Zamenjati smo morali vsaj dve macoli na leto, sicer nismo dobro opravljali svojega dela. Naše delo se ni bistveno razlikovalo od dela Egipčanov, ki so nekaj tisoč let prej gradili piramide. A povpraševanje po naših izdelkih je bilo tako veliko, da nismo bili kos naročilom. Predvsem smo izdelovali spomenike, ki jih je naročila zveza borcev, a ne le po Beli krajini, ampak tudi po drugih koncih Slovenije. Naredili smo tudi del notranjščine slovenske skupščine. Problem je bil, da naš kamen včasih ni bil dovolj velik, zato smo ga vozili iz Lipice,« je pripovedoval Plut, ki je nazadnje v Gradcu delal nagrobnike.

Po osamosvojitvi Slovenije je postal samostojni obrtnik. Čeprav si je Plut zaslužil pokojnino s 40-letnim kamnoseškim delom, pa ga je zelo privlačil tudi les. Še pred pokojem je naredil precej reliefov v lesu, predvsem pa je ponosen na podružnično cerkev sv. Vida na Doblički gori, ki so jo, kot je sam dejal, opremili, kot da je katedrala, veliko dela pa je opravil prav Plut. Izdelal je strop, svetnike, vrata, relief križevega pota ter načrt za klopi. Sicer pa je bila prva skulptura, ki jo je naredil iz lesa, tri metre visok brentač, ki so ga odpeljali v ZDA. Po naročilu je po sliki Jurjevo Maksima Gasparija naredil relief iz lesa, a ko ga je prišel naročnik iskat, se ni strinjal s Plutom, ki figur ni želel pobarvati. In tako je naročnik odšel z dolgim nosom, Jurjevo pa že tri desetletja krasi Plutov dom.

Petra močno pretresejo tudi »pridobitve« sodobnega časa. Tako je iz lesa naredil pingvina, ovitega v travo, prepojeno z razlito nafto, s pesticidi zastrupljeno pšenico, ki ni vzklila, in človeka, ki ga je pohabila lakomnost. Kot upokojenec še vedno iz lesa izdeluje reliefe in kipe, kamnoseštvo pa nadaljujeta sinova Robert in Roman.

Borut Muc je že kot otrok občudoval spomenike. Po osnovni šoli se je odločil za gimnazijo, a ga je v 3. letniku zamikalo, da bi šel v kamnoseško šolo. Vseeno je končal gimnazijo in šel študirat, a ga je kamen tako privlačil, da se je ob službi ukvarjal tudi s kamnoseštvom. Eno leto je celo delal na Gorenjskem, pri kamnoseškem mojstru Borisu Udovču, sicer gradaškem rojaku, potem pa se znova zaposlil v drugi dejavnosti in doma obdeloval kamen. Ko je po osamosvojitvi Slovenije želel odpreti kamnoseško obrt, je moral najprej v šolo po ustrezno znanje. Priznal je, da se je veliko naučil prav pri Petru Plutu in njegovih sinovih, saj je delal na njihovih strojih, ki si jih v začetku še ni mogel privoščiti.

Muc dela sam, poleg večjih izdelkov, kot so nagrobniki, stopnice, stebri in pulti, pa se rad ukvarja tudi z izdelavo manjših predmetov, kot so vaze, pepelniki, večnamenske posodice, svečniki ipd. Pri tem pa prihaja do izraza tudi njegova umetniška žilica, ki je pri takšnem delu še kako dobrodošla.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 15. marca 2018

Besedilo in fotografiji: M. Bezek-Jakše