DL: Ko zledeni kri v žilah - Srečati volka v domačem gozdu

28.5.2018 | 14:45

Volk je zver, ki se je bomo morali znova navaditi. (Foto: Miha Krofel)

Volk je zver, ki se je bomo morali znova navaditi. (Foto: Miha Krofel)

Volka so lani večkrat videli tudi na Gorjancih. (Foto: Miha Krofel)

Volka so lani večkrat videli tudi na Gorjancih. (Foto: Miha Krofel)

Hudoben volk iz Grimmove pravljice (ilustracija Maše Kozjek) se je spravil kar nad sedem kozličkov. (Foto: B. D. G.)

Hudoben volk iz Grimmove pravljice (ilustracija Maše Kozjek) se je spravil kar nad sedem kozličkov. (Foto: B. D. G.)

Srečati volka v okolici Novega mesta je bilo dolga desetletja nemogoče. Še do pred kratkim smo ga pobliže srečali samo v pravljicah kot tisto hudobno žival, ki je požrla Rdečo kapico in skoraj vseh sedem kozličkov. Volk v bližini mesta? Ah, dajte no!

S takim prepričevanjem se ne bi strinjala Novomeščanka, ki jo je v suhi zimi, ko še nismo imeli snežne odeje, mahnila iz Gotne vasi proti Šentjoštu. Pošteno jo je zmrazilo, ko je v gozdu zagledala volka, in jo bržkone minilo, da bi se še sprehajala tam okoli. V pozni jeseni je dvema primerkoma iz oči v oči gledal tudi Podgorec, ki je šel v Gorjance pogledat svoj gozd. Nedaleč od vasice Iglenik je pred sabo zagledal dva volka. Od groze mu je zaledenela kri v žilah in v nekaj sekundah je za vsak primer poklical domov, da je povedal, kje se nahaja, če se morda ne bi vrnil …

Omenjena sprehajalca sta imela pravzaprav srečo, če zaupamo poznavalcem volkov, saj je volk plašna zver, ki se nerada kaže ljudem, še več – boji se jih in se jim izogiba. Največkrat se umakne ljudem, še preden ga opazijo, tako da se z njim srečajo redko celo lovci, gozdarji in tisti, ki se res veliko gibljejo v gozdu. »V teh redkih primerih volk za razliko od medveda nikoli ne napade, ampak se pred človekom hitro umakne. Ob morebitnem srečanju je zato najbolje ostati miren, opozoriti na našo prisotnost in se umakniti,« nam je pojasnil Matej Bartol, mag. inž. gozdarstva, koordinator monitoringa volkov na Zavodu za gozdove Slovenije.

Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer zbirajo podatke o opažanjih volkov in znakih njihove prisotnosti, doslej niso zaznali povečanega števila srečanj z volkom, veliko pogosteje pa ljudje naletijo na stopinje v blatu ali snegu, značilne iztrebke in ostanke plena volkov.

Z ZADRŽKOM V GOZD?

Po opisanih bližnjih srečanjih smo se skupaj z našimi bralci vprašali, ali naj poslej raje z zadržkom vstopamo v gozdove po Gorjancih, Kočevskem rogu in drugod. Toda Matej Bartol pravi, da strah ni upravičen: »Srečanje z volkom ni nevarno, prav tako ne s tropom volkov, saj se volkovi ljudi izrazito bojijo.«

»Po naših podatkih sklepamo, da volk ni nevaren, in tudi v Evropi ni podatkov, da bi volk napadel človeka. Vseeno ne moremo zagotovo reči, kaj bi se lahko zgodilo, če bi jih bilo več, če bi bili lačni ali morda okuženi s steklino. Ljudje naj se ne bojijo iti v gozd, a če vidijo volka, naj ga ne zalezujejo, saj ne vemo, kako bi se žival obnašala, če bi se počutila ogroženo,« je kljub vsemu previden Miran Bartol, ki je v kočevski območni enoti ZGS zadolžen za lovstvo. Kot še doda, je več možnosti, da volka opazimo, ko na drevesih in grmovju ni listja, medtem ko je v rastni sezoni za to malo možnosti. Volk lovi večinoma ponoči, in sicer se rad giblje po gozdnih poteh in cestah, kjer lovi plen.

Miran Bartol nam je povedal zgodbo o »svetovljanstvu« volka. Volka so označili na Krasu, od koder je šel proti Ajdovščini in nato čez Avstrijo v Italijo; tu so ga po enem mesecu odkrili v Dolomitih pri Veroni, kjer si je našel volkuljo.

LANI OKROG 60 VOLKOV

Volk, ena od treh velikih zveri, ki živijo pri nas (poleg njega še medved in ris), je več sto let živel na območju celotne Slovenije, a so ga oblasti in ljudje preganjali, tako da je sredi prejšnjega stoletja skoraj povsem izginil – preživel je le v odročnih predelih Notranjske in Kočevskega. Število volkov je spet začelo naraščati v zadnji četrtini 20. stoletja, še posebej pa po letu 1990, ko ga je naša država zaščitila.

Kot je pojasnil Matej Bartol, od leta 2010 v Sloveniji genetsko štejemo volkove, zato so ocene, da je prejšnjo zimo na območju naše države živelo od 52 do 69 volkov, kar zanesljive, ne pa tudi natančne, saj volkov niti šengenska meja ne ovira, da ne bi prišli k nam tudi iz Hrvaške. »Volkovi pri nas živijo v 14 tropih, od katerih si jih 6 »delimo« s sosednjo Hrvaško. Na območju Jugovzhodne Slovenije sta dva stabilna volčja tropa (Goteniška gora, Kočevski rog), ki ju genetsko spremljamo že več generacij. V pretekli sezoni smo poleg njiju na tem območju zaznali še trop v Suhi krajini, ki verjetno šele nastaja, in še tri trope (Fara, Poljanska gora, Gorjanci), ki imajo velik del svojih teritorijev na Hrvaškem,« opiše stanje številčnosti volkov koordinator monitoringa. Kot opozori, je še posebej zanimiv trop z območja Gorjancev, ki so ga potrdili v lanski zimi, prvič po začetku sistematičnega spremljanja.

GORJANSKI TROP

Prav tile gorjanski volkovi so na svojo prisotnost udarno opozarjali od lanske pomladi do jeseni, ko so poklali ovce na Igleniku (maj), Lopati (začetek julija), Dragatušu in Dragi pri Vinici (avgust), Vinji vasi in Koncu pri Podgradu (september). Zavijanje tropa volkov so slišali v Ambrusu in na Poljanski gori, posamične volkove pa v Brezovi Rebri in Dobrniču. Pa smo tukaj, so nam oznanili.

O vse večji škodi zaradi napadov volkov na domače živali smo jeseni pisali tudi v Dolenjskem listu, toda medtem ko kmetovalci trpijo vse večje škode, naravovarstveniki poudarjajo, da volk ni le klavec domačih živali, ampak pomembno prispeva k ohranjanju ravnovesja v naravi, saj pleni rastlinojede živali. Ljudje so v desetletjih, ko volka pri nas ni bilo, pozabili na to, kako se zaščititi pred njim. Čeprav so glavna hrana volkov parkljarji, predvsem jelenjad, srnjad in divji prašiči, in sicer v prvi vrsti obolele ali ostarele živali, se brez zadržkov spravijo tudi na domače živali, če jih dobijo postrežene »na pladnju«.

»Volk se spravi na domače živali, ker jih je lažje dobiti ali pa če ni dovolj divjadi v gozdu. Živali je pred volkom dosti težje zaščititi kot pred medvedom, zato imajo kmetje težave, škode pa se povečujejo,« ugotavlja Miran Bartol. Poznavalci volkov sicer pravijo, da je število volkov sorazmerno z bogastvom divjadi na nekem območju. Trenutno je prirast teh zveri večji, kot je dovoljen odstrel, kajti streljanje volkov ni tako enostavno, kot se sliši: če ubijemo glavnega volka v tropu, lahko pride še do večje škode, ker red v tropu razpade, nastaneta lahko dva tropa.

Volkovi živijo namreč v tropih, ki jih sestavljajo mati in oče (alfa volk in alfa volkulja), ki trop vodita, in več generacij potomcev. Velikost tropa je odvisna od razpoložljive hrane in tega, koliko časa se trop nahaja na nekem teritoriju. V tropih je od 3 do 5, včasih tudi do 10 živali, najbolj intenzivno pa plenijo, ko iščejo hrano za mladiče (imajo jih po pet ali celo več).

NE MORE SE KAR NAMNOŽITI

Volkovi živijo, lovijo in se gibljejo na določenem ozemlju, ki je zelo veliko – povprečno 400 kvadratnih kilometrov oz. 40.000 hektarjev, in ga označijo z iztrebki, urinom ali tuljenjem. Prav v zvezi z domačim območjem volkov je nujno zapisati še naslednji odgovor Mateja Bartola o tem, kakšno število volkov bi bilo še znosno za uspešno sobivanje s Slovenci. »Pogosto se pojavlja zmotno prepričanje, da se lahko volkovi na nekem območju prekomerno namnožijo, kar ne drži. Vsak trop namreč živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi. Volkovi imajo dobro razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se preveč namnožili in prekomerno vplivali na svoj plen.«

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 1. marca 2018

Breda Dušič Gornik

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (7)

28.5.2018+3     + (3)     – (0)     Oceni iva 

Zakaj tako strašen naslov? Ljudje v gozdovih so v smrtni nevarnosti zaradi sečnje dreves, ko te deblo pokoplje pod seboj, prevrnjen traktor, pa zaradi klopov, zaradi čemaža in gob.... res sem že babica, pa me je v gozdu najmanj strah, da bi me pojedel volk!!!

28.5.2018Oceni lisička 

Jaz se tudi najmanj bojim volkov in medvedov..včasih pa poka..tega se še najbolj bojim..,

29.5.2018+2     + (3)     – (1)     Oceni decima 

za volke sem že slišala, da so plašni, tako da bi se mogoče v začetku res ustrašila. bolj me je "domačih" psov strah, posebno takih, ki se neprivezani okoli klatijo.

29.5.2018+1     + (2)     – (1)     Oceni Dog-Chaser 

Na ebay-u si nabavi "Ultrasound Dog-Chaser". Tam do 10 evrčkov so in res delujejo. Lahko tudi malo močnejše za nekaj evrov več. Zabavno je gledati, kako džukele izgubijo voljo do lajanja in stisnejo rep med noge, ko jih nanišaniš :-)

29.5.2018Oceni moški 

Ej ti lisička ti! Jaz sem te srečal v gozdu, ko sem bil zamaskiran v volka. Da, da ....nič se nisi upirala...

30.5.2018Oceni krt 

kadar v gorjancih zagledam volkove skočim ma plano in se z njimi poigravam, nato pa hitro v mojo deželo in na varno. Nič mi nočejo, jaz pa se počutim dobro in srečno. Ko pa pridejo ljudje, " izprijena živalska vrsta" pa me je v moji temni deželi strah in tudi v najglobljih temačnih rovih nisem več varen. Naj živijo volkovi.

30.5.2018Oceni lisička 

@moški.., še brata Grimm bi ti zavidala..super, zacni pisat..., če že ne..,si pa res en pravi lovec...haha (Sicer sem pa mislila, da si medo, aja pol pa še en falot v gozdu)..veselica, kaj češ..Takle mamo

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava