Vodni detektiv 2018: Modro-zelena mesta

27.5.2018 | 09:40

Vodni detektiv 2018: Modro-zelena mesta

Učenci OŠ Šmihel, Podružnice Birčna vas so se vključili v nacionalni likovno – literarni in raziskovalni natečaj Vodni detektiv, ki so ga organizirali na Institutu za celostni razvoj in okolje (ICRO Domžale) v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Oddelkom za okoljsko gradbeništvo in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Naslov letošnjega natečaja je »Modro-zelena mesta«.

KAJ SMO DELALI UČENCI – DETEKTIVI?

Delo v projektu Vodni detektiv je bilo zares zabavno. Najprej smo se pogovarjali o vodnem krogu. Učiteljica nam je na projekciji pokazala risbe vodnega kroga. Pogovorili smo se tudi o onesnaževanju in kako vse nezdrave snovi vstopijo v vodni krog. V zvezke smo narisali primere vodnega kroga. Potem smo morali risbo vodnega kroga narisati še sami.

Naslednjič nam je učiteljica razdelila vprašalnike. Doma smo jih morali izpolniti skupaj s starši. Potem smo jih odnesli učiteljici, da jih je pregledala. Prinesti smo morali tudi fotografijo vodnjaka (»šterne«).

Učenci smo v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju izdelali 2 maketi. Prva maketa je imela mesta, tovarne in avtomobile. To mesto smo poimenovali Sivo mesto. Druga maketa pa je bila sestavljena iz dreves, reke, zelenja, koles in le nekaj hiš. To mesto je bilo bolj modro-zeleno kot prvo.

Pri slovenščini smo brali knjigo Zeleni otok in Sivi otok. Zgodba pripoveduje o dveh otokih, ki sta bila na začetku zelena, potem pa so se na en otok naselili taki ljudje, ki so ta otok spremenili v veliko, sivo mesto. V njem so pozidali vse zelene površine in zgradili polno tovarn. Ljudje so morali delati vedno več. Niso bili veseli in zadovoljni. Medtem pa so ljudje na Zelenem otoku skrbeli za naravo, sadili cvetlice in niso vsega pozidali, zato so tudi lepše živeli. Po zgodbi smo pisali spise Moje zeleno/sivo mesto in pesmi o vodi.

Pri likovni umetnosti smo se pogovarjali o domišljijskih mestih in predmetih. Naslikali smo svoje domišljijsko mesto ali eko vozilo. Nastali so mavrični in zabavni izdelki.

Dobili smo tudi vprašalnike o suši in poplavi. Imeli smo vprašanja, zakaj nastane suša in zakaj poplava, kakšne so posledice suše in poplave ter kako lahko pomagamo pri suši ali poplavi. Uporabili smo znanje, ki smo ga pridobili v projektu in zapisali pametne odgovore.

Pri spoznavanju okolja smo v učbeniku ponovili in se pogovorili o vsebinah, ki so povezane z vodo (Luža se je posušila, Mlinček se vrti hitreje, Danes bo deževalo…) Na računalniku smo si ogledali slike in zapise o sušah in poplavah, posnetke poplav in suše po Sloveniji in po svetu. Vse to nas je zelo vznemirilo. Ugotovili smo, da se vreme skozi leto vse bolj spreminja. Vsi se bomo morali prilagoditi novim razmeram, saditi in sejati nove vrste rastlin, skrbeti za čisto, zdravo in varno okolje. Izvedeli smo, da je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016.

Naredili smo tudi dve posebni maketi. Razdelili smo se v dvojice in iz Lego kock izdelali hiške. Potem smo se razdelili v dve skupini, da smo naredili dve naselji. Prva skupina je svoje naselje zgradila na ravnini ob potoku. Druga skupina pa je naredila pokrajino s hribčki tako, da so bile hiše na hribčkih. Potem smo naredili poplavo tako, da smo na pripravljen potok zlili pravo vodo in opazovali, katere hiše bo poplavilo in katere ne. Ob poplavi so učenci vmes govorili in predstavili naselje ter dogajanje, saj smo naredili tudi videoposnetek poplave naših dveh maket.

Sedaj tudi razumemo, kaj pomenijo besede »modro – zelena« mesta«. Pomenijo povezanost vode in zelenih površin z mestom.

Sanja Lužar, 3. r. Podružnica Birčna vas

Galerija

_vodni (1)
_vodni (2)
_vodni (3)
_vodni (4)
_vodni (5)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava