DL: Sobivanje starejših - Za dom prezgodaj, sami pa težko

24.5.2018 | 14:45

Okrogla miza o bivalnih možnostih starejših je pritegnila veliko zanimanja. (Foto: B. B.)

Gospodinjske skupnosti starejših si pri nas šele utirajo pot – Kmalu javna služba za najemniško upravljanje nepremičnin – Štiri lokacije za oskrbovana stanovanja v Novem mestu

Slovenci postajamo vse starejša družba in zagotavljanje primernih bivalnih razmer za starejšo populacijo bi moral postati naš skupni cilj, je na nedavni okrogli mizi v sklopu projekta Sobivamo v Novem mestu poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

In če je za institucionalizirano bivanje starejših v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno, nam manjka okvir, ki bi urejal bivanje starejših v obdobju, ko so ti še samostojni, potrebujejo pa socialno vključenost in podporo okolja, ugotavlja državna sekretarka.

Možnosti samostojnega, a še vedno kakovostnega bivanja starejših je na dobro obiskani okrogli mizi v prostorih Društva upokojencev Novo mesto predstavila Alenka Ogrin iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Kot je dejala, smo Slovenci zaradi velikega deleža lastniških stanovanj – kar 89 odst. starejših je lastnikov nepremičnine, v kateri prebivajo – na svoje domove zelo navezani. Na zahodu je skoraj obratno. Večina ljudi stanovanja najema, zato je tudi odločitev za selitev v manjše stanovanje, ko staro postane preveliko, lažja. »Slovenci smo v tem smislu zelo nefleksibilni, sprememb si ne želimo, svoje nepremičnine pa hranimo za potomce,« pravi Ogrinova.

O spremembah dovolj zgodaj

A življenje starostnika v veliki družinski hiši po odselitvi otrok ali v visokem nadstropju bloka brez dvigala je lahko precejšnje breme, zato se velja vprašati, kako bivalno okolje prilagoditi dejanskim potrebam. »Ob življenjskih prelomnicah, kot sta npr. odselitev otrok in upokojitev, se moramo vprašati, ali bomo v domu, kot ga poznamo, lahko prebivali tudi v nadaljnjih desetletjih. O tem moramo razmišljati, ko se še lahko prilagajamo in sprejemamo novosti, ne šele v visoki starosti,« poudarja Ogrinova.

Prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejše osebe niso nujno drage. ZDUS je pred časom izdal knjižico z nasveti za prilagoditev stanovanja, in kot so pokazali, strošek takih posegov običajno ni večji od nekaj sto evrov.

Gospodinjske skupnosti

Druga možnost pa so oblike stanovanjskih oz. gospodinjskih skupnosti, ki si pri nas šele utirajo pot. Praksa sobivanja starejših je v tujini že precej razvita. Na Dunaju se starejši lahko npr. vselijo v prilagojena stanovanja z velikimi skupnimi prostori in kuhinjo z več kuhališči, vsak stanovalec pa ima svojo sobo in kopalnico. Lastnik teh stanovanj je mesto Dunaj, upravljanje pa so prek koncesije zaupali nevladnim organizacijam.

Nekaj podobnega že obstaja tudi v Sloveniji. V Davči v okolici Škofje Loke je zasebnik v hišo za prebivanje starejših preuredil nekdanji hotel, v katerem je zdaj deset sob s kopalnicami in skupnimi prostori v pritličju. »V tem primeru je lastnik nepremičnine zasebnik in morebiten pomislek, ki se pri tem poraja, je dolgoročnost takega prebivanja, saj si lastnik lahko tudi premisli in stavbo nameni čemu drugemu. Nihče noče biti poskusni zajček in najbrž bi se za tako obliko bivanja lažje odločili, če bi jo ponujala javna ustanova,« pravi Ogrinova.

In kaj se bo v času bivanja v taki skupnosti dogajalo z našo nepremičnino? Ogrinova predlaga njeno oddajanje, s prihodkom od najemnine pa si lahko taka oseba krije strošek prebivanja v bivanjski skupnosti (cena mesečne najemnine s stroški vred v Davči znaša 300 evrov).

Infotočke in varovana stanovanja

Kot je povedala vodja sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Vesna Dragan, ki je tudi vodja projekta Sobivajmo, bo javna služba za najemniško upravljanje zaživela že to pomlad, organizirati pa jo nameravajo v okviru stanovanjskega sklada, ki že zdaj oddaja svoje nepremičnine. Poleg tega bodo v vseh slovenskih mestnih občinah v kratkem vzpostavili infotočke, kjer bodo starejši lahko dobili vse informacije v zvezi z alternativnimi načini (so)bivanja, je poudarila Draganova.

Poleg tega na Mestni občini Novo mesto tečejo tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo oskrbovanih stanovanj v Novem mestu. Kot je povedal vodja občinskega urada za prostor in razvoj Iztok Kovačič, se o tem pogovarjajo z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot možne lokacije pa je omenil zemljišče ob domu starejših občanov, Jakčevo cesto, lokacijo ob Seidlovi cesti in lokacijo ob Krki v Bršljinu.

Konkretne postopke za izvedbo načrtov bodo predvidoma začeli letos, tako da bi bila stanovanja lahko zgrajena do leta 2020.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 1. marca 2018

Boris Blaić