DL: Srednja šola Črnomelj - S čim bi lahko pritegnili mlade?

21.5.2018 | 14:50

V pogovoru sta poleg ravnateljice Srednje šole Črnomelj Elizabete Prus (na desni) sodelovala tudi Mojca Čemas Stjepanovič in Boris Mužar. (Foto: M. B.-J.)

Gostje na okrogli mizi so bili (z leve) Nataša Hudelja, Klemen Vitkovič in Tomaž Kordiš. (Foto: M. B.-J.)

To je bilo vprašanje, ki se je kot rdeča nit vleklo na okrogli mizi o pomenu Srednje šole Črnomelj, edine belokranjske srednje šole, za Belo krajino – K dosedanjim trem programom bi morali dodati še kakšnega, še posebno za dekleta – Bo vpis večji, ko se bo povečalo število belokranjskih devetošolcev?

V Srednji šoli Črnomelj so v okviru občinskega praznika pripravili okroglo mizo o pomenu edine belokranjske srednje šole za deželo belih brez. Včasih je bilo v šoli celo več kot 500 dijakov, danes pa jih je le 274, izobražujejo pa se v treh programih: gimnazijskem, za strojnega tehnika in oblikovalca kovin-orodjarja. A ne le v črnomaljski občini, ampak v vsej Beli krajini so prepričani, da še edine srednje šole ne smejo izgubiti. Ne nazadnje mineva letos v Črnomlju 109. leto, odkar so začeli v mestu poklicno izobraževati, 74. leto gimnazijskega šolstva in 10. leto, odkar izobražujejo za strojnega tehnika.

Da je Srednja šola Črnomelj pomembna za celotno Belo krajino, je potrdila tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Upa pa, da je zanjo mar tudi državi in tistim, ki odločajo o financiranju srednjega šolstva, ter da jim na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ni vseeno, kaj se dogaja v Beli krajini. Zagotovila je, da bodo šli skupaj z delodajalci, še posebno večjimi, ter s semiško županjo Polono Kambič in metliškim županom Darkom Zevnikom v napad za nove programe. Pri tem je imela v mislih še zlasti programe za dekleta.

MAJHNE GENERACIJE

Zevnik je priznal, da so se v Metliki začeli zavedati, kaj pomeni srednja šola, šele takrat, ko so ostali brez nje. Metliško staro mestno jedro je ostalo prazno, saj so tudi tamkajšnje trgovine živele s srednjo šolo, po njeni odselitvi pa so trgovci zaprli vrata. A ko sta bila od 46 dijakov v takratnem prvem letniku vpisana le dva iz Bele krajine, so v Metliki izgubili vse argumente za to, da srednja šola, ki je šolala dijake za pomočnike vzgojiteljev v predšolski vzgoji, ostane v mestu. In zavedajo se, da takšne šole ne bodo več dobili. Upajo pa, da bo vsaj politika države v prihodnosti morda drugačna. In takrat bo imela prednost Srednja šola Črnomelj. Tudi Polona Kambič je obljubila, da bo semiška občina zraven v prizadevanjih, da dobijo v Črnomlju nov program, tako za potrebe gospodarstva kot tudi za dekleta. Ob tem je spomnila, da imajo velike potrebe v domovih za starejše občane. Predvsem pa si nikakor ne predstavlja, da bi Črnomelj ostal brez srednje šole.

Ravnateljica Srednje šole Črnomelj Elizabeta Prus je priznala, da so v preteklosti v Beli krajini že poskusili s skupnim nastopom, da bi se Srednja šola Metlika priključila Srednji šoli Črnomelj. Žal so bili neuspešni, ker so bili lobiji premočni. In ko so poskušali v Črnomlju dobiti nove programe, so jih v metliški in semiški občini podprli. »Če je državi v interesu, da se naša regija razvija, bodo morali razmisliti o spremembi mreže srednjih šol. V našo šolo se v povprečju vpisuje 30 odst. belokranjskih srednješolcev, v najboljših letih pa je ta odstotek narasel na 40 odst. Velik problem pa je demografska struktura. Trenutno je v vseh belokranjskih osnovnih šolah v 9. razredu manj kot 200 učencev. V naslednjem šolskem letu jih bo 210, leto pozneje 236 in tudi v naslednjih letih se bo število devetošolcev povečevalo, tako da se nam napoveduje boljša prihodnost. Nelogično pa je, da je sedaj v Sloveniji 17.448 dijakov, medtem ko je prostih vpisnih mest več kot 23.000, kar je za šest velikih srednjih šol več, kot je dijakov. Očitno je v državi nekaj, česar nočejo dojeti in sprejeti,« je bila kritična ravnateljica.

PREMALO SAMOINICIATIVNOSTI

Da je povpraševanje po delavcih vse večje, opažajo tudi na zavodu za zaposlovanje. Kot je povedala Tatjana Muhič, se povečujejo objave za prosta delovna mesta. Najbolj pa delodajalci povprašujejo po delavcih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, gostinstvu, po voznikih težkih tovornih vozil, pa po kovinarjih in elektroinštalaterjih. Problem pa je, da na zavodu kadra ne morejo zagotoviti, ker ga ni v evidenci, iz srednjih šol pa ne prihajajo profili, ki bi jih delodajalci potrebovali. Prusova je pripomnila, da tudi na njihovi šoli, kjer usposabljajo brezposelne za CNC-operaterje, težko dobijo kandidate. Po trditvah Muhičeve je to zato, ker se je število brezposelnih zmanjšalo, povečuje pa se delež starejših od 50 let, invalidov, dolgotrajno brezposelnih, skratka težje zaposljivih.

Po besedah direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaža Kordiša ustvari na Dolenjskem in v Beli krajini 75 odst. prihodkov predelovalna dejavnost. To torej pomeni, da potrebujejo delodajalci zlasti tehniške poklice. »Zelo težko pa je dobiti nove programe, ker je treba pridobiti delovna mesta v podjetjih. Na pohodu sta avtomatizacija, robotizacija in podobno, torej prihaja delo za poklice, ki jih ni na trgu. Zato je treba pogledati v prihodnost. Če bomo sedaj usposabljali kader, ki čez nekaj let na trgu ne bo zanimiv, nismo nič naredili. Zato bi se morali čim prej na sestanku srečati predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter gospodarstva,« je bil prepričan Kordiš.

V Mladinskem centru Bit pa opažajo, da imajo Belokranjci zelo veliko formalnega znanja, s katerim se lahko kosajo s prebivalci drugih držav v Evropski uniji. Zaostajajo pa pri samoiniciativnosti in dajanju pobud. Po mnenju Klemena Vitkoviča bi bila Srednja šola Črnomelj gotovo bolj zanimiva za mlade, če bi dijaki vsaj enkrat sodelovali v projektu, saj bi si s tem pridobili pomembne kompetence. Dobro pa je, da imajo čim več kompetenc, saj ne vedo, kakšen poklic bodo opravljali čez pet let. Zato pa bi Srednja šola Črnomelj lahko skupaj z Mladinskim centrom Bit in Razvojno-informacijskim centrom Bela krajina usmerjala mlade še drugam, s tem pa bi šola pridobila na prepoznavnosti. Temu je pritrdil tudi predsednik dijaške skupnosti na Srednji šoli Črnomelj Miha Babič, ki želi v dijakih prebuditi samoiniciativnost in željo po neformalnem izobraževanju.

"GREMO V NOVO MESTO!"

Boris Mužar, ravnatelj črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca in predsednik aktiva črnomaljskih in belokranjskih ravnateljev, je menil, da je financiranje šol na periferiji neustrezno. Predlagal je, da bi se srednje šole po Sloveniji financirale na različne načine. Predstavnica staršev Nataša Hudelja pa je bila prepričana, da gredo starši, ki sicer želijo otrokom le najboljše, v ekstreme. Medtem ko so eni prepričani, da se morajo otroci sami odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje, drugi starši silijo otroke v določeno usmeritev. »Otroka moramo voditi, ker potrebuje vodenje. Še zlasti, če si želi izobrazbo, ki jo ponuja domače okolje. In Srednja šola Črnomelj ima velike prednosti, ki pa jih moramo predstaviti mladim na način, ki je njim blizu. Staršem je pomembno tudi, da je v šoli zagotovljena varnost. Razočarana in žalostna pa sem, da ni na okroglo mizo prišel nihče z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj so s tem jasno pokazali, na kakšen način podpirajo male šole. Pri svojem delu pa opažam, da je v Sloveniji velika potreba po kadrih, ki jih daje prav Srednja šola Črnomelj. Še zlasti veliko povpraševanje je po TIG-varilcih in brizgalcih plastike,« je dejala Hudeljeva.

Po besedah Prusove opažajo nihanja pri vpisu iz določenih občin. Največ dijakov je iz črnomaljske občine, niha pa zanimanje mladih iz metliške in semiške občine. Iz slednje na letošnjih informativnih dnevih sploh ni bilo nobenega devetošolca. Ravnateljica osnovne šole Semič Andreja Miketič je pojasnila, da se učenci odločajo za nadaljnje šolanje po prijateljstvu in da je zelo močan medvrstniški vpliv, ki je letos potekal pod »sloganom«: »Gremo v Novo mesto!« »Zavedam se, da je bližina šole zelo pomembna. A starše težko prepričamo, naj otroke vpišejo v Srednjo šolo Črnomelj. Pravzaprav sploh ne smemo apelirati na njih. Poleg tega trenutno gimnazije niso popularne. Današnja mladina niti ne načrtuje, da se bo po osnovni šoli šolala še deset in več let. Razmišljajo o srednji šoli, manj pa o fakulteti. Mladina tudi ni pripravljena veliko vlagati v učenje in gre raje v šole, ki so po njenem mnenju manj zahtevne, po štirih letih pa si želi poklic. Vedo pa, da bodo šli lahko po štirih letih srednješolskega šolanja tudi na fakulteto, če bodo želeli. In ko ga bodo končali, bodo gotovo na trgu potrebe po novih poklicih, ki jih danes še ne poznamo« je pojasnila Miketičeva.

Ravnateljica Elizabeta Prus se zaveda, da bodo morali v Srednjo šolo Črnomelj vključiti tudi druge veščine, tu pa je po njenih besedah togo šolsko ministrstvo. A tudi kar zadeva nove programe, so v pat poziciji. Poskusili so z računalništvom, a ga imajo že v Novem mestu. Razmišljali so o turističnem tehniku, a jim ni uspelo. Za veterinarskega tehnika pa nimajo pogojev za prakso. Za natakarje in kuharje niti v Novem mestu nimajo polnih oddelkov. Kordiš je priznal, da pot do novega programa res ni enostavna, a na šoli ne smejo obupati.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 1. marca 2018

M. Bezek-Jakše