Strojniki na mednarodni konferenci v sklopu programa Ekošola

21.5.2018 | 11:35

Dijaka Alen Ogrinc in Alen Trščinar pri malici

Dijaka Alen Ogrinc in Alen Trščinar pri malici

Dijaki Srednje strojne šole pri malici

Dijaki Srednje strojne šole pri malici

V četrtek, 10. maja 2018, se je v Zdravilišču Radenci odvijala Mednarodna konferenca » Od semena, zelenjave, sadja do gibanja in zdravja za zdravo srce«, ki je bila v sodelovanju s številnimi ustanovami organizirana s strani programa Ekošola. Na njej je sodelovala tudi Srednja strojna šola s Šolskega centra Novo mesto s prispevkom Odpadna hrana na Šolskem centru Novo mesto in mentoricama Natalijo Kirar in Anito Vidic.

V prispevku smo definirali hrano na splošno, predvsem pa odpadno hrano, med katero štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

Podučili smo se, da je ravnanje s hrano globalni problem. Vsako leto je okoli eno tretjino vse pridelane hrane za človeško porabo izgubljeno ali zavrženo. Ocene FAO kažejo, da je količina odpadne hrane na prebivalca v Evropi in S Ameriki 95-115 kg/letno, medtem ko znaša v podsaharski Afriki in J/JV Aziji okoli 6-11 kg/letno. Za Slovenijo velja, da se količine odpadne hrane zmanjšujejo, saj se je v letu 2013 odložilo okoli 35.000 ton, v letu 2008 pa okoli 297.000 ton odpadne hrane, torej se je delež odložene odpadne hrane zmanjšal s 74 % na 23 %, medtem ko se je delež reciklirane odpadne hrane od vse nastale odpadne hrane v istem obdobju povečal za 24 %.

V okviru dvoletnega projekta smo se seznanili s priporočili za zmanjšanje količine odpadne hrane s strani Ministrstva za okolje in prostor in izvedeli, zakaj je tovrstna hrana škodljiva. Zanimalo nas je, koliko odpadne hrane nastane na tako veliki šoli, kot je Šolski center Novo mesto. V letu 2017 so v kuhinji razdelili 379718 obrokov, od česar je nastalo 16.078,15 kg biorazgradljivih odpadkov. Po preprostem izračunu zavržemo 0,0423 ali 42 g hrane na obrok malice, kar je na prvi pogled zelo malo. Če pa izračun razširimo na več dnevnih obrokov, dobimo podatek, da zavržemo čez 70 kg hrane letno, kar je sicer zadovoljivo, a dopušča še veliko izzivov za prihodnje delo z mladimi. Ugotavljamo, da smo z ukrepi, kot je osveščanje dijakov, smotrno načrtovanje jedilnikov in razdeljevanje preostalih obrokov, dosegli, da je količina odpadne hrane minimalna, s čimer smo odgovornejši do okolja.

Anita Vidic in Natalija Kirar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava