DL: Velika brezposelnost, delavcev pa ni

17.5.2018 | 14:45

Na srečanju s črnomaljsko županjo so bili tudi (z leve) Matjaž Lozar, Franc Vlahovič, Alojz Žokvič, Bogdan Vrlinič in Silvo Grdešič. (Foto: M. B.-J.)

Na srečanju s črnomaljsko županjo so bili tudi (z leve) Matjaž Lozar, Franc Vlahovič, Alojz Žokvič, Bogdan Vrlinič in Silvo Grdešič. (Foto: M. B.-J.)

Črnomaljski gospodarstveniki tarnajo, da je težko dobiti delovno silo, pa naj gre za visokostrokoven kader ali zgolj za delavce za preprosta dela – Podjetniki zapirajo obratovalnice in si poiščejo službo – Potrebovali bi nov šolski program, za katerim bi moralo stati gospodarstvo

Ob črnomaljskem občinskem prazniku se županja Mojca Čemas Stjepanovič že po tradiciji sreča s predstavniki gospodarstva v občini. Letošnje srečanje je izzvenelo v nekakšnem apelu po novih delavcih.

Zanimivo je, da je po zadnjih podatkih v občini 12,6 odst. brezposelnih, kar je precej nad državnim povprečjem, a kljub temu delodajalci zelo težko dobijo delavce. Ali, kot je dejal eden od gospodarstvenikov: »Še pred dvema letoma smo se spraševali, kaj bomo delali, danes pa, s kom bomo delali.«

Županja je prepričana, da se bo, kar se tiče brezposelnih, morala s pomočjo gospodarskih in obrtnih zbornic ter drugih ustanov spremeniti zakonodaja. Sicer pa je bilo iz razprave gospodarstvenikov očitno, da gospodarstvo oživlja. Tudi direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš je potrdil, da se gospodarska slika izboljšuje. Seveda pa ni pozabil poudariti, da razvoja belokranjskega gospodarstva ne bo brez primerne električne oskrbe in cestne povezave.

Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič je opozoril še na eno posebnost zadnjega časa. V zbornici je okrog 300 članov iz črnomaljske in semiške občine, in četudi se jih je v zadnjem letu na novo včlanilo 20, se članstvo zmanjšuje. Delno zaradi upokojevanja, delno pa zaradi tega, ker obrtniki zapirajo obratovalnice in si, ker je po Maleričevih besedah služb na pretek, raje poiščejo zaposlitev drugje ter se jim tako ni treba več boriti z različnimi inšpekcijami in vedno novimi in novimi obremenitvami. Malerič je dejal tudi, da bi morali v naši državi zmanjšati prispevke, saj sta bruto plači v Sloveniji in Avstriji skoraj enaki, neto pa je pri nas precej nižja. Ker pa je dela sedaj dovolj, bi morali ljudi iz javnega sektorja prezaposlovati v realni sektor.

Med večjimi zaposlovalci v občini je Adria Dom iz Kanižarice, ki je v zadnjih štirih letih prihodke in število zaposlenih več kot podvojila, 99 odst. mobilnih hiš in šotorov pa je izvozila. Z iskanjem delovne sile pa imajo po besedah direktorice Marte Kelvišar težave, saj je izbor v Beli krajini slab, predvsem pa ni dovolj strokovnega kadra. Prav tako načrtujejo rast v Polycomovi podružnici v Črnomlju, kjer je zaposlenih 60 ljudi, od tega so jih 15 zaposlili lani.

Branko Butala, ki je lastnik in solastnik več podjetij, v katerih med drugim razvijajo industrijsko embalažo in se ukvarjajo z izrednimi prevozi, je zatrdil, da ga v Črnomlju ne bi bilo, če ne bi razmišljal globalno. V štirih podjetjih so lani ustvarili 12 milijonov evrov prometa in 600.000 evrov dobička, ki pa ga niso izplačali, ampak so ga vložili v razvoj. »Razmišljamo o novih naložbah, v letošnjem letu pa nameravamo zaposliti 10 ljudi, a so težave. Vendar ne z delavci, ki so pridni, ampak z informacijami na zavodu za zaposlovanje, ki so prikrite,« je bil kritičen.

Sandi Šolar iz Lesnike je dejal, da so se anomalijam na trgu izognili tako, da so poiskali druge trge. Probleme s kadrom je omenil tudi Janez Štajdohar, saj se mladi vse težje odločajo za delo v gostinskih podjetjih. Stanislav Malerič pa je pristavil, da so si kader že pred 20 leti vzgojili kar sami. A medtem ko so eni ugotavljali, da ni kadra, ki bi poznal nove tehnologije, so drugi trdili, da ga ni mogoče dobiti niti za dela v gradbeništvu, ki je spet zaživelo. Tako morajo po delovno silo proti jugu.

Županja pa je spomnila gospodarstvenike, da bi bilo dobro, da bi glede na pomanjkanje ustrezne delovne sile začeli v Črnomlju z novim šolskim programom, a je pomembno, da za njim stoji gospodarstvo. »Šolski center Novo mesto poka po šivih, v črnomaljski srednji šoli pa imajo dovolj tako prostora kot kadra za nove šolske programe,« je dejala Čemas Stjepanovičeva.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 22. februarja 2018

M. Bezek-Jakše

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

7d nazaj—     + (1)     – (1)     Oceni malin 

Kdo pa bo hodil v črnomaljske šole če se lahko za isti denar vpiše v novomeške ?

5d nazajOceni miki 

inšpektorji so plačani, da dosledno izvajajo svoje delo, špekulanti in mafija cvilijo, črnograditelji iščejo VIP ter podkupljive občinarje!

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto pet in štiri: