DL: Višje nadomestilo za slabo vzdrževane nepremičnine

15.5.2018 | 14:50

Propadajoča hiša v Brestanici. Lastnik je v tujini. (Foto: Občina Krško)

Mitja Kožar (Foto: B. B.)

Inšpektorat je lani v krški občini evidentiral približno 30 nepremičnin, ki bi zaradi slabega vzdrževanja lahko postale predmet povečanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ... Propadajoče stavbe in zanemarjena zemljišča, ki kazijo podobo kraja, včasih pa predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje in varnost občanov, so trn v peti marsikatere občine. Tudi Krško pri tem ni nobena izjema, so se pa za razliko od mnogih, ki nad takimi težavami le nemočno vijejo roke, v tej posavski občini odločili ukrepati.

Občinski svet je tako konec leta 2015, ko je sprejemal nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vanj vnesel tudi določila, ki zaradi neprimernega nivoja vzdrževanja objektov in stavbnih zemljišč omogočajo do 50 odst. povečanje NUSZ. Izvajanja teh določil so se v občini resneje lotili lani in do konca leta 2017 je medobčinski inšpektorat evidentiral kakih 30 zanemarjenih in propadajočih stavb in zemljišč. Na podlagi tega popisa bo občinska komisija za premoženjskopravne zadeve zdaj presojala, ali so v podanih predlogih izpolnjeni kriteriji za odmero povečanega nadomestila ali ne.

»S tako politiko želimo regulirati kvarno podobo naselij in mesta. Zgledovali smo se po praksi obalnih občin, ki so že sprejele podobne ukrepe, s katerimi lahko lastnike opozorijo na težave oz. jih prisilijo, da pristopijo k urejanju objektov ali pa jih prodajo,« pojasnjuje vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja na krški občini Mitja Kožar.

SOCIALNO ŠIBKI IZVZETI

Kriteriji, zaradi katerih lahko neka nepremičnina postane predmet povišanega NUSZ, so precej natančno zapisani v odloku, mednje pa sodijo neurejen zunanji videz stavbe z odpadajočim ometom, nevzdrževana vrata in okna, poškodovane strehe in žlebovi itd. Za neprimeren nivo vzdrževanja zemljišča štejejo porušene ali razpadajoče ograje in zidovi, zaraščeno zemljišče, razmetane smeti in posamezni kosovni odpadki na parceli. »Tega je kar veliko, predvsem na vpadnicah v naselja je to lahko zelo moteče,« pravi Kožar.

Komisija za premoženjskopravne zadeve svojega dela še ni zaključila, Kožar pa ocenjuje, da je med prejetimi predlogi za povišan NUSZ dobra desetina takih, pri katerih bi omenjen ukrep dejansko lahko tudi izvedli. »Ukrep je usmerjen predvsem proti tistim lastnikom, ki so finančno zmožni poskrbeti za ureditev nepremičnine, pa tega ne naredijo,« poudarja Kožar in dodaja, da povišanje NUSZ ne bo doletelo socialno ogroženih oseb, saj so ti že zdaj upravičeni do oprostitve nadomestila. »Največ zaznanih težav se nanaša na zapuščene stanovanjske objekte, katerih lastniki ne živijo v tem okolju ali pa so celo nekje v tujini. Tukaj imajo le lastnino, s katero ne želijo razpolagati, nič pa jih ne stane, če ima kraj, v katerem ta stoji, zaradi njih neurejeno podobo.«

Krška občina z NUSZ na leto od okoli 8.600 zavezancev zbere približno 2,8 milijona evrov. Večino bremena pri tem nosijo velike gospodarske družbe, medtem ko se za stanovanjsko rabo letno nabere za okoli 400.000 evrov nadomestila. NUSZ za stanovanjsko rabo je v Krškem nekoliko nižji kot v sosednih občinah in precej nižji kot npr. v Ljubljani in Kopru ali pa v Novem mestu. Za 160 m2 veliko stanovanjsko hišo, ki stoji na 600 m2 velikem zemljišču, letno nadomestilo tako znaša okoli 50 evrov. Se pravi, da bi se v primeru 50-odst. povišanja zaradi neprimernega nivoja vzdrževanja to lahko povečalo za največ 25 evrov.

POSLATI SPOROČILO

»Zavedamo se, da velikega finančnega učinka tu ne bo. A namen ukrepa je predvsem ta, da lastnike opozorimo in pozovemo k ukrepanju. Lastniki neprimerno vzdrževanih nepremičnin bodo tako najprej dobili poziv, opozorilo, da je bil njihov objekt evidentiran kot moteč. Pozvali jih bomo, naj nam povedo, kake načrte imajo z njim, sporočili pa jim bomo tudi, da jim potencialno grozi odmera višjega NUSZ,« pojasnjuje Kožar.

Glede na to, da je ukrep povišanja NUSZ v slovenskem pravnem redu precejšnja novost, se poraja tudi vprašanje, kaj bi se s tako odločbo zgodilo v primeru pritožbe na sodišču. »Sodne prakse na to temo še ni, saj je bil doslej, kolikor vem, sprejet le en tak ukrep, in sicer v Piranu. A tudi če bi do pritožbe prišlo in bi naša odločba na sodišču padla, pomembno je, da smo poslali sporočilo, da želimo, da se te zadeve uredijo. In za to pri vsem skupaj tudi gre,« poudarja Kožar.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 22. februarja 2018

Boris Blaić