DL: Ko je mož ostal brez službe, sta se odločila za predelavo

14.5.2018 | 14:45

Branka Kotar na tržnici v Kočevju, kamor prihaja vsako sredo. (Foto: M. L.-S.)

Branka Kotar na tržnici v Kočevju, kamor prihaja vsako sredo. (Foto: M. L.-S.)

Izdelki in potrdila, ki pričajo o kakovosti izdelkov kmetije Kotar. (Foto: M. L-S.)

Izdelki in potrdila, ki pričajo o kakovosti izdelkov kmetije Kotar. (Foto: M. L-S.)

»Koristimo le plačilne pravice. Nobenih drugih sredstev ne prejemamo. Ne javljamo se na nobene razpise. Preveč je birokracije, preveč pogojev in zahtev,« pravi Branka Kotar iz Dolenje vasi pri Temenici, ki je pred 20 leti prevzela domačo kmetijo Pr´Špan, danes imenovano tudi kmetija Kotar.

»Kmetujemo že več rodov. Kmetovali so že moji starši in pred njimi tudi stari starši,« pravi Branka in dodaja, da pa je bila kmetija včasih, ko so zanjo skrbeli še stari starši, manjša. Zemljo so namreč ves čas dokupovali in kmetijo povečevali tako, da imajo danes v lasti 23 ha zemlje za obdelavo in 20 ha gozda.

Glavna dejavnost kmetije z večstoletno tradicijo je tudi še danes prireja mleka. Trenutno imajo okoli 60 glav goveje živine, ki je v prosti reji. Kmetija ima 9 ha pašnikov, živina, ki je vso sezono na paši, pa ima prost vstop in dostop v hlev, ki so ga zgradili pred 27 leti.

TUDI PREDELAVA

Letno oddajo okoli 150 tisoč litrov mleka, in sicer KGZS Trebnje, okoli 7 tisoč litrov pa ga predelajo. Za predelavo mleka so se odločili pred štirimi leti. »Zaradi nizke cene mleka je bilo treba najti dodaten dohodek,« pravi Branka. A ne zgolj samo nizke cene mleka, ampak predvsem dejstvo, da je mož Jože, ki je bil do tedaj zaposlen, takrat postal tehnološki višek, je botrovalo odločitvi, da bosta začela mleko predelovati. Z na ta način doseženo dodano vrednostjo sta namreč želela nadomestiti zaradi Jožetove izgube zaposlitve zmanjšan prihodek družine.

Leta 2014 in s tem natanko po 100 letih od postavitve so zato stari hlev preuredili v moderno sirarno. Danes delajo poleg navadnega jogurta, s katerim so začeli, tudi sadne, in sicer jagodnega in s pečenim jabolkom ter vaniljevega, poleg jogurtov pa tudi skuto, maslo ter mladi in zoreni sir.

ŽELELA KMETOVATI

Za razliko od moža Branka, ki je danes lastnica kmetije in nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nikoli ni delala drugega kot kmetovala. Rojena na kmetiji je opravljala kmečka opravila že od mladih nog, kmetijo pa je prevzela pred 20 leti, ko je oče umrl. Vendar pa, kot pravi, tega ni storila zato, ker je bila edini otrok. »To sem želela delati,« pravi in dodaja, da je ves čas vedela, da bo kmetovala. Zato se je po končani osnovni šoli tudi vpisala na srednjo kmetijsko šolo, ki jo je uspešno končala.

Danes ji na kmetiji poleg moža pomagajo tudi njuni trije otroci, 28- in 27-letni hčerki ter 17-letni sin, ki so še vsi doma, delijo pa z Branko njeno ljubezen do zemlje. Kot pravi Branka, računajo, da bo doma ostal in tako družinsko tradicijo kmetovanja nadaljeval sin, ki se sicer trenutno šola v Novem mestu za avtokaroserista.

Kmetija, ki naj bi jo nekoč prevzel sin, je danes, kot pravi Banka, v dobrem stanju in solidno opremljena, je pa, kot dodaja, vzdrževanje težko, saj je dohodek slab, oprema pa se hitro stara. Kljub temu o prijavi na kakšen razpis ne razmišljajo, so pa, da bi povečali prihodek kmetije, pred dvema letoma še razširili ponudbo svojih izdelkov in jo nameravajo širiti tudi v prihodnje.

DVE VRSTI MOKE

»Prej smo imeli samo žita za živino, sedaj pa dodatno še ajdo, piro in pšenico,« pravi Branka o razširitvi ponudbe njihove kmetije tudi na moko. Zadnji dve leti kupcem namreč poleg mleka in mlečnih izdelkov ter kokošjih in prepeličjih jajčk ponujajo tudi ajdovo in pirino moko, letos, ko bo dozorela tudi pšenica, pa bodo dodali še pšenično. Žito, kot pravi Branka, za sedaj pridelujejo le na manjših površinah, na 20 do 30 arih, sicer pa so samooskrbna kmetija in si pridelajo tudi vso zelenjavo za svoje potrebe, kot tudi sadje, ki pa ga nameravajo začeti uporabljati tudi pri izdelavi sadnih jogurtov. Za zdaj svojega sadja, kot pravi Branka, namreč ne uporabljajo.

DOMA IN NA TRŽNICI

Kotarjevi svoje izdelke prodajajo doma na kmetiji, dvakrat na teden pa je Branka prisotna tudi na tržnicah v Ivančni Gorici in Kočevju, in sicer ob sobotah v Ivančni Gorici in ob sredah na Tržnici Kočevje. »Mleko in jogurte dobavljamo tudi Osnovni šoli Stična za malice,« pravi zadovoljna, da je tako, a bi bila še bolj, kot pravi, če bi se še več šol ali vrtcev odločilo za oskrbo z njihovimi izdelki. Šoli v Stični namreč na leto prodajo okoli tisoč litrov mleka in 500 litrov jogurtov, glede na letno pridelavo in predelavo mleka njihove kmetije pa bi lahko prodali še precej več svojih proizvodov. Ti so namreč kakovostni, kakršne si vsi, še posebno pa otroci, zaslužijo. Da gre res za kakovostne izdelke, pa poleg številnih zadovoljnih strank sicer pričajo tudi priznanja, ki jih je kmetija Kotar prejela.

POTRDITEV, DA DELAJO DOBRO

Branka je na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju leta 2014 prejela zlato priznanje za mladi dimljeni sir in srebrno za jogurt, leta 2016 pa je kmetija Kotar pridobila pravico do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije za preverjeno kakovost. Certifikat kakovosti so prejeli za jogurt, domačo skuto in orehovo olje, ki pa ga, kot pravi Branka, ne bodo več delali, bodo pa, če se bo povpraševanje po njihovih izdelkih povečalo, obstoječo ponudbo izdelkov povečali. Možnosti za širitev, kot pravi, imajo.

Lani se niso udeležili nobenega tekmovanja oz. ocenjevanja, bodo pa dali svoje izdelke letos, kot pravi Branka, po vsej verjetnosti spet oceniti. Priznanja jim namreč, kot pojasnjuje, ne pomenijo in ne služijo samo kot dokazilo strankam o kakovosti njihovih proizvodov, ampak tudi kot potrditev samim sebi, da delajo dobro.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 22. februarja 2018

M. Leskovšek-Svete

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

14.5.2018+1     + (1)     – (0)     Oceni pomlad 

Dobro! Pa vendar je kdaj pa kdaj potrebno pogledati širše okrog sebe in mogoče je lažji in hitrejši način zaslužka. Tudi z glavo je potrebno delati, se prijaviti na kakšen razpis za subvencije ipd. Premnogi silni kmetovalci, ki imajo po 4 ali več vhunskih traktorjev in skrajno modernizirane objekte, več delajo v pisarni s papirji kakor v hlevu ali na njivah.

14.5.2018—     + (1)     – (1)     Oceni korli 

pomlad,ti si en butelj zarukan

15.5.2018Oceni bralec 

Korl, do sedaj v pisanju bebavih komentarjev, nimaš konkurence ! "pomlad", imaš popolnoma prav !!

16.5.2018Oceni decima 

@pomlad, najprej praviš, da si je treba širiti obzorja in prijaviti na razpis, potem pa da kmetje z modernimi traktorji (verjetno kupljenimi s subvencijami) več časa porabijo za birokracijo kot pa za dejansko delo na kmetiji. ženska je na začetku lepo rekla, da se oni ravno zaradi te birokracije in vsega ne bojo spuščali v te reči. zadovoljni so s tem, kar imajo. in če bi prebral cel članek, imajo kar precej.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava