DL: Kmetija Kukenberger - Z novo sirarno hitrejša in lažja predelava mleka

15.4.2018 | 18:40

Kukenbergerjevi: Toni s svojo ženo Nino ter sinom Davidom in hčerko Nežo, v ozadju pa njegova starša Tone in Tina.

Kukenbergerjevi: Toni s svojo ženo Nino ter sinom Davidom in hčerko Nežo, v ozadju pa njegova starša Tone in Tina.

DL: Kmetija Kukenberger - Z novo sirarno hitrejša in lažja predelava mleka

Zgradili so jo po zgledu najboljših kmečkih sirarn – Celoten proces predelave mleka sedaj pod eno streho – Usmerjeni v pridelavo senenega mleka – Na paši mobilno molzišče – Pritegniti mlade kmete

Na ekološki kmetiji Kukenberger skrbijo za trajnostni način obdelovanja zemlje, si prizadevajo za dobro počutje živali in se trudijo, da so vedno v koraku s časom. Veliko vlagajo v kakovost izdelkov, v posodobitve strojev in objektov na kmetiji. Pred leti so obnovili hlev, lani pa so zgradili novo sirarno, ki so jo minuli teden tudi uradno odprli.

Stara, ki so jo imeli v spodnjih prostorih hiše, skladišče pa je bilo v garaži, je bila namreč premajhna za vse njihove potrebe. »Obseg dela nas je vodil v odločitev, da se lotimo novogradnje, namenskega objekta za predelavo mleka. Kjer je danes nova sirarna, je prej stal hlev, ki smo ga uporabljali za skladišče in kot zimski hlev za telice. Ker se s preurejanjem ni dalo ustrezno rešiti tehnoloških izzivov, smo se odločili za polno rušenje in novogradnjo,« o naložbi pravi Toni Kukenberger, ki je pred sedmimi leti prevzel vodenje kmetije. Pri delu mu pomagajo domači, veliko pa mu pomeni, da ga podpirajo. Nova sirarna je zanje precejšnja pridobitev, saj je delo v njej prijetno in učinkovito. Zgradili so jo po zgledu najboljših kmečkih sirarn. »Prinaša veliko več prostora, delo je lažje, več je skladiščnih kapacitet, predvsem pa je ves proces predelave mleka sedaj pod eno streho, kar pomeni manj logističnih težav in s tem več predelanega mleka ter višjo kakovost naših izdelkov,« poudarja Toni. Notranji prostori so pralni, tla ne drsijo, vse površine so pripravljene tako, da ne kondenzirajo. V njej je devet prostorov, in sicer mlekarna, garderoba s sanitarijami, glavni pridelovalni prostor, zorilnica, hladilnica, pakirnica, prodajalna in dva skladiščna prostora. Ker imajo na kmetiji dovolj lesa, bodo objekt ogrevali z lesnimi sekanci, z naravnim virom energije pa bodo precej zmanjšali stroške elektrike. V zgornjih prostorih je tudi dvorana, v katero lahko sprejmejo okoli 60 ljudi. Ker se jih je na odprtju zbralo precej več, so slovesnost pripravili na dvorišču kmetije.

SENENO MLEKO

Toni je leta 2011 od starega očeta pogumno prevzel vodenje kmetije. Priložnost je videl v registraciji dopolnilne dejavnosti, zato se je o predelavi mleka dobro strokovno podučil tudi na primerih dobre prakse v tujini. »V Avstriji je ogromno ekoloških kmetij, ki imajo seneno mleko, v Sloveniji pa se to razvija šele zadnja leta. Če imaš manj konkurence, je to na trgu prednost, sploh na začetku,« pravi univerzitetni diplomirani inženir zootehnike. Začetki so bili težki, a se je odločitev, da se iz konvencionalne kmetije preusmerijo v ekološko, izkazala za pravilno. Tako so se usmerili v pridelavo senenega mleka. »To je mleko, ki ga dobimo od živali, ki ne jedo nobene silaže. Pozimi jedo večinoma seno, poleti pa se pasejo,« pojasni naš sogovorec. Trenutno imajo v hlevu 22 krav in 15 plemenskih telic, na leto pa pridelajo okoli 130 tisoč litrov mleka. Zaradi ekološke pridelave in predelave mora biti živina na paši vsaj pol leta in ravno zaradi tega je nastala tudi inovacija, s katero je Toni prepričal strokovno in laično javnost, da so ga leta 2016 izbrali za najbolj inovativnega kmeta.

MOBILNO MOLZIŠČE

Kmetija je sredi vasi, in ker so pašniki od hleva oddaljeni okoli 300 m, bi bilo zelo zamudno krave vsakič gnati domov na molžo in nato znova nazaj na pašo. »Zato sem se domislil in naredil prevozno molzišče, ki ima vhodno in izhodno dvižno klančino ter stojišča za štiri krave. Tako nam jih ni treba dvakrat na dan gnati v hlev, kajti pomolzemo jih kar na paši. Molzišče, ki je kot nekakšna prikolica, vleče 45 let star traktor, ki za druga opravila ni več uporaben, nam pa zelo prav pride,« svojo inovacijo opiše Toni. Ponujajo veliko različnih artiklov: več vrst poltrdih sirov, sveži sir, sir za žar, različne vrste jogurtov, skuto in nekaj malega tudi masla. Imajo zelo razpršeno prodajo, velik del izdelkov gre v šole in vrtce v okolici, v trgovine v Trebnjem, Ljubljani in Novem mestu, nekaj prodajo doma, zalagajo pa tudi gostilne z višjim nivojem ponudbe. »Ljudje, ki iščejo hrano z višjo dodano vrednostjo, so pripravljeni nekaj več plačati. Pridelava in predelava te hrane povzroči višje stroške in naši kupci se tega zavedajo.«

PRITEGNITI MLADE KMETE

Odprtja nove sirarne so se udeležili tudi evropski poslanec Franc Bogovič, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, podžupan Trebnjega dr. Jože Korbar, direktor novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda Jože Simončič in drugi. Bogovič je dejal, da je eden ključnih izzivov Evropske unije, kako mlade pritegniti za delo na kmetiji. »Kar malo zastrašujoč je podatek, da je v Evropi samo šest odstotkov mladih kmetov, ki so mlajši od 35 let in so nosilci gospodarske dejavnosti na kmetiji. Na drugi strani pa je kar 55 odstotkov starejših od 55 let, ki so nosilci kmetijskih površin.« Zato se evropska kmetijska politika po njegovem prek različnih ukrepov zavzema za spodbujanje mladih kmetov. Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice je opozoril, da cen kmetijskih izdelkov ne določa država, temveč svetovni trg.

»Z vstopom v Evropsko unijo so se odprle meje in hrana ni več dobrina oz. vrednota, temveč je samo še artikel, na katerem nekateri masovno služijo, drugi pa izgubljajo,« poudarja Zupančič in dodaja, da je priložnost zagotovo v ekološko pridelani hrani, ki ima dodano vrednost, in nekateri se tega čedalje bolj zavedajo.

Toni s svojim znanjem, poslovno žilico in inovativnim pristopom sodi med najboljše mlade kmete v Sloveniji, je prepričan trebanjski podžupan, ki dodaja, da je kmetija lahko vzorčen primer za vse ostale lokalne pridelovalce hrane.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 25. januarja 2018

Besedilo in fotografiji: Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava