VIDEO: Krize je konec, težav s kadri pa ne

13.4.2018 | 11:45

Gospodarska rast dokazuje, da je kriza za nami. Če so krizo zaznamovala odpuščanja, pa v novem obdobju zaznavamo veliko število prostih delovnih mest. Kar 37 % slovenskih podjetij ima težave z iskanjem kadrov. Mladih po meri delodajalcev na trgu delovne sile skoraj ni več. Ko k temu dodamo še podatek, da bo čez pet let kar četrtina zaposlenih pri nas starejša od 55 let, mladih, ki jih iščejo podjetja, pa ne bo dovolj, se sprašujemo, če smo pripravljeni na te spremembe.

Za delo v četrti industrijski družbi bomo vsi potrebovali nova znanja, še posebej pa starejši zaposleni. Med iskalci zaposlitve starejši od 45 let delo še vedno težko dobijo, saj se mnogi delodajalci bojijo, da bodo npr. manj produktivni, počasnejši, več odsotni zaradi bolezni … Podjetniki, ki zaposlujejo starejše, s pridom izkoristijo njihove bogate delovne izkušnje, široko omrežje in zrel odziv na različne situacije, kar odtehta morebitne potrebne prilagoditve delovnega procesa in dodatno usposabljanje starejših zaposlenih.

Pri prilagajanju posameznih zaposlenih in delovnih sredin na nove zahteve, predvsem tiste, ki so povezane s staranje delovne sile, lahko s podjetji ali posamezniki sodelujejo usposobljene svetovalke za zaposlene. Njihovo podporo je od jeseni 2016 do sedaj s pridom koristilo 634 zaposlenih. Z vključitvijo v svetovanje so dobili priložnost za premislek o svojih osebnih in poklicnih ciljih, s svetovalko so lahko načrtovali potrebne korake za doseganje ciljev, ugotavljanje in vrednotenje svojega znanja in uredili mapo dosežkov. Prav tako so pridobili informacije o možnih podporah v okolju, možnostih napredovanja, informacije o brezplačnih usposabljanjih, lahko so naredili premislek o delu, ki ga želijo opravljati v svoji delovni karieri in potrebnih znanjih za to … Kar 85 % vključenih v svetovanje se je na podlagi svojega načrta odločilo za vključitev v usposabljanje. Zakaj je to pomembno?

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami velik delež manj usposobljenih odraslih. Zadnja mednarodna raziskava PIAAC je pokazala, da odrasli v Sloveniji v povprečju dosegamo nižje rezultate od povprečja OECD (besedilne, matematične spretnosti, reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih) – kar 1 od 4 odraslih ima spretnosti na nižjih ravneh. 40 % odraslih ali 476.000 oseb (v državah OECD v povprečju 29 %) je slabo usposobljenih za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih, saj ne dosegajo 1. ravni ali nimajo izkušenj z računalnikom ali niso bili uspešni pri osnovnih nalogah (miška, tipkovnica …). 33 % odraslih ali 400.000 oseb (v OECD 26 %) ima slabše besedilne in matematične spretnosti. Od tega jih bo 250.000 moralo konkurirati na trgu dela vsaj še 10 let, 140.000 pa vsaj še 20 let. Prepoznano je, da ima višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti pozitiven vpliv na vključenost na trg dela, višino plačila in na neekonomske dejavnike kot so zaupanje drugim, ocena zdravja, politična učinkovitost … Tako izobraževalci odraslih kot tudi gospodarstveniki in odločevalci se moramo tega zavedati in ukrepati. Tega se zavedata tako evropska unija kot naša država, saj je brezplačna svetovalna podpora na voljo tako za zaposlene kot za delodajalce. Omogočajo jo Evropski socialni sklad, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in v našem okolju MO Novo mesto s sofinanciranjem projekta Dejavnost informiranja in svetovanja ter ugotavljanja in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj za zaposlene od 2016 do 2022. Projekt vodi RIC Novo mesto, partnerji pa so CIK Trebnje, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Šolski center Novo mesto.

Prav tako je za zaposlene brezplačno na voljo veliko različnih programov za razvoj temeljnih in poklicnih kompetenc.

Nekaj izjav udeležencev:

MIRZA DŽONIĆ – Vrednotenje znanja

Kot priseljenec sem se ob vstopu v Slovenijo srečal z mnogimi vprašanji. Moje znanje slovenskega jezika pa še ni tako dobro, da bi vse lahko razumel samo, če stvari preberem. Takšno pomoč sem dobil v svetovalnem središču. Sam imam namreč veliko željo po napredovanju v podjetju, v katerem sem trenutno zaposlen. Zavedal pa sem se, da v Sloveniji moja izobrazba formalno ne velja. Na predlog svetovalke sem se odločil, da stvari uredim. Pomagala mi je pri pisanju slovenskega življenjepisa in spremnega pisma, predvsem pa mi je bila v podporo pri postopku vrednotenja znanja. Sedaj imam tudi uradno potrjeno, da lahko svojo izobrazbo uporabim pri napredovanju. Ob spodbudi svetovalke sem se tudi že oglasil v kadrovski službi podjetja, predal vse urejene papirje in dobil upanje, da bom kmalu opravljal delo na področju okoljevarstva, ki me tudi veseli.

MARIJA MEŽNAR – postopek Ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenih znanj

Moja velika želja je vedno bila, da zvišam stopnjo svoje izobrazbe. Vpisala sem se v srednjo trgovsko šolo. To je zame pomenilo velik korak in predvsem veliko prilagodljivosti pri usklajevanju družinskih, službenih in šolskih obveznosti. Šolo bi rada tudi čimprej in predvsem uspešno zaključila. Na pobudo svetovalke sem se oglasila v svetovalnem središču, kjer mi svetovalka pomaga pri usklajevanju učnih obveznosti. Všeč mi je, da obstajajo nekateri načini priznavanja znanja, ki sem ga dobila na neformalen način. Tako bova s svetovalko ocenili moje računalniško znanje in preko postopka ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenih znanj bom pridobila potrdilo, ali obvladam IKT tehnologijo do te mere, da mi lahko priznajo ta predmet v prvem letniku. To pa zame pomeni en izpit manj.

ALEKSANDRA SAVIĆ

V današnjih časih je zaposlovanje mladih problem. Z zaposlitvijo imam težave tudi sama. Zamenjala sem že kar nekaj delodajalcev, vendar je moja zaposlitev vedno za določen čas.

Razmišljala sem, da bi svoja znanja nadgradila oz. da bi pridobila še dodatna znanja na neformalni ravni. Vendar je težava v tem, da se po koncu študija oddaljiš od izobraževanja in se težko ponovno vključiš.

Zaposlitev sem dobila na Grmu Novo mesto, kjer sem videla promocijski letak, ki vabi zaposlene v dejavnost svetovanja in informiranja. Rekla sem si, zakaj pa ne bi poskusila. In tako sem se vključila v svetovanje.

Sprejela me je prijazna svetovalka. Pogovorili sva se o vseh težavah, ki jih imam pri zaposlitvi in tudi o mojih ciljih glede izobraževanja. Moja želja je bila, da pridobim nova znanja na področju računalništva.

Vzela si je čas, da sva skupaj pregledali ponudbo izobraževanj v lokalnem okolju, pregledali vsebino , termine in vse, kar me je zanimalo.

Pri svetovanju sem pridobila vse informacije, ki sem jih potrebovala. Najbolj hvaležna pa sem svetovalki za vse njene vzpodbude za motivacijo, ki sem je bila deležna.

Z njeno pomočjo sem se lažje odločila in se vključila v tečaj računalništva. Z znanjem, ki sem ga pridobila, pa sem si nedvomno izboljšala tudi svoje zaposlitvene možnosti na trgu dela.

RIC Novo mesto