DL: Črne gradnje - Dobruški Rom je zmagal na ustavnem sodišču

21.2.2018 | 14:40

Mitja Novak

Ustavno sodišče RS v primeru Roma Mitje Novaka zaradi neustavnosti gradbene zakonodaje razsodilo, da mora država posebej zaščititi tiste, ki jim grozi prisilna izselitev in si bivališč ne morejo urediti drugje – V RCI razočarani

Pretekli teden je odmevala novica, da je Ustavno sodišče RS razsodilo, da lahko vsi lastniki nezakonitih gradenj na upravnem sodišču zahtevajo in uveljavijo odlog rušenja svojih nepremičnin, dokler poslanci ne spremenijo protiustavnih določil gradbene zakonodaje.

To se je zgodilo, ker je Rom Mitja Novak iz Dobruške vasi v škocjanski občini s pomočjo Amnesty International Slovenije na ustavnem sodišču dosegel zmago, ki ni pomembna le zanj oz. za Rome, ki jih večina živi na tuji zemlji in v nelegalnih domovih ter jim grozi odločba o rušenju, ampak za vse, ki jim država posega v pravico do stanovanja. Ustavno sodišče je namreč na podlagi zahteve ustavnosti upravnega sodišča, ki je odločalo o upravnem sporu z Novakom, razsodilo, da bi morala država v zakonodaji, ki ureja graditev objektov, odpraviti neustavnost v dveh členih (za to ima rok eno leto), saj je po njihovem mnenju pravica do spoštovanja doma ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavljajo tudi mednarodni dokumenti ter posredno slovenska ustava. Zato mora biti posamezniku zagotovljen ustrezen postopek, v katerem lahko učinkovito varuje tako pravico.

Po trenutni zakonodaji lahko posameznik, ki dobi odločbo o rušenju črne gradnje, predlaga odlog rušenja. O tem odloča inšpektor, v primeru pritožbe pristojno ministrstvo in v končni fazi upravno sodišče, pri čemer pa predloga za odlog rušenja ne zadrži. A ustavni sodniki so sedaj rekli, da je odstranitev objekta dopustna le, če lahko sorazmernost tega presodi sodišče. Tega pa sedanja zakonodaja ne omogoča, kot tudi ne, da bi inšpektor namesto predpisanega izrekel milejši ukrep.

Ustavno sodišče je tudi razsodilo, da bi morala država v zakonodaji posebej zaščititi tiste, ki jim grozi prisilna izselitev in si bivališča zaradi svojega ranljivega statusa ne morejo urediti drugje. Med take spadajo tudi Romi kot odrinjena družbena manjšina.

NOVAK: LEGALIZACIJA IN ODKUP

»Seveda sem bil te novice vesel, a čisto si še nismo oddahnili. V enem letu, ko mora zakonodajalec popraviti zakon, se pač ne bo zgodilo nič. Potem pa upam, da bo mogoča legalizacija objekta, pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi odkup zemljišča, ki je v lasti Agrarne skupnosti,« je za Dolenjski list povedal Mitja Novak, ki ima z ženo Jelenko pet otrok. Najstarejši je že dijak lesne šole v novomeškem šolskem centru, ostali štirje so še osnovnošolci škocjanske šole.

Novak, ki se je v Dobruško vas priženil iz Gotne vasi, si je z ženo sporno hišo v naselju postavil že leta 2000, vanjo pa so se preselili leto pozneje. Odločbo o rušenju okoljskega inšpektorja je – kot mnogi drugi Romi v naselju – dobil že pred leti, pa se je pritožil enkrat, dobil spet novo odločbo, se pritožil drugič, tretjič pa je srečo poskusil na Ustavnem sodišču RS.

Hiša je zidana in velika približno sto kvadratnih metrov, okoli ima še sto kvadratnih metrov zemlje. »Kot že leta govorim, bi stvari rad uredil, odkupil zemljišče, ki pa ga Agrarna skupnost noče prodati, ter gradnjo legaliziral,« pravi Rom Mitja Novak, ki je menda edini v tem romskem naselju, ki že leta hodi v službo in je v tem oziru svetel zgled ostalim. Deluje kot romski pomočnik na OŠ Frana Metelka Škocjan.

RCI: ČLENI USTAVE LE NA PAPIRJU

Predsednik Agrarne skupnosti (AS) Dobruška vas Bojan Jerak je povedal, da je bil Mitja Novak pred leti zaradi zasedbe tujega zemljišča kazensko procesuiran, nad razsodbo Ustavnega sodišča RS pa je začuden in dvomi, da so sodniki vedeli, da odločajo o črni gradnji na tuji zemlji. Kot pravi, bodo razsodbo v AS dobro proučili in se s pismom odzvali na sodišču.

Nad razsodbo Ustavnega sodišča RS so razočarani v Regijski civilni iniciativi (RCI) za reševanje romske problematike, kjer ugotavljajo, da je zdaj več kot očitno, da so 2. člen Ustave RS, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna države, pa 15. in 33. člen, ki govorita o uresničevanju in omejevanju pravic ter pravici do zasebne lastnine in dedovanja, v veljavi zgolj na papirju.

»Drugače si pravzaprav ni mogoče razlagati našega pravosodnega sistema in njihovih potez, vključno z razsodbami ustavnega sodišča. V normalnih državah se do lastništva pride z nakupom ali dedovanjem nepremičnine. V Sloveniji pa si lahko nekdo protipravno, torej s krajo, prilasti zemljišče in na njem postavi nelegalen objekt, potem pa mu je dosojena pravica do spoštovanja doma. Pred leti je 53 lastnikov zemljišč v novomeškem romskem naselju Žabjak podalo skupinsko ovadbo zaradi protipravnega zavzetja nepremičnine. Policija je sicer raziskala ovadbo in zoper storilce podala prijavo. Vendar pravosodje ni storilo ničesar v skladu s 33. členom ustave, zagotavljanjem pravice do zasebne lastnine in njenim vračilom,« pravi vodja RCI Silvo Mesojedec in dodaja, da je to pravzaprav poteza države brez idej pri reševanju romske problematike, »da prisili zakonite lastnike k prodaji nepremičnin, do katerih ne morejo«.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 7. decembra 2017

L. Markelj