DL: Čeprav sta v hiši iz slame, ju ne zebe

31.1.2018 | 14:45

Notranjost hiše je razgibana.

Takole je videti hiša od zunaj. Okrog nje je velik vrt.

Primer recikliranja – iz neugledne stare deske je narejena tale lepa skrinja.

Janja Turk in Andrej Brečko

Zakonska postelja je delo Janje in Andreja, zato na njej spita še bolj sladko.

Šipek Janja suši na raketni peči.

Gotovo se še spomnite angleške ljudske pravljice o treh prašičkih, ki so si postavljali svoje hišice. Prvemu, ki si je za gradbeni material izbral slamo, se ni dobro izšlo – volk je le pihnil, slamnata hišica se je takoj podrla in volk je zlahka prišel do svojega plena. Nič kaj bolje se ni končalo s pujskom, ki si je hišico postavil iz šibja. Le prašiček, ki si je svoj domek sezidal iz opeke, je živel v miru.

Zgodbica je nedvomno poučna, a tudi hišica iz lesa, slame, ilovice in peska je lahko ne le trdna, ampak ker je naravna, tudi zelo prijetna in zdrava za življenje, obenem pa še zelo ekološka in energetsko varčna. To dokazuje dom Andreja Brečka in Janje Turk iz Mihovice pri Šentjerneju.

Postavila sta si ga v štirih letih, v glavnem z lastnim delom in tudi s pomočjo prijateljev. Pred nekaj meseci sta skupaj zaživela v tej naravni hiši in sta več kot zadovoljna. Kot pravi Andrej, ki se je po popotovanjih po svetu – ta so mu dala pomembne izkušnje in spoznanja v življenju – v šentjernejski konec preselil in si tu kupil parcelo ter se odločil za življenje z naravo v vseh ozirih, je bila odločitev prava.

NARAVNA GRADNJA

Hiška je naravna gradnja, kombinacija naravnih materialov – ima lesen skelet, stene pa so pravzaprav slamnate bale, ki so zelo stisnjene in vstavljene vmes. Slama predstavlja dobro izolacijo, stene dihajo. Zunanje stene imajo apnenčast omet, notranje pa omet iz ilovice in peska. Stene hiše so debele med 50 in 60 centimetrov in so iz več plasti. Andrej in Janja sta notranjost prepleskala z barvo, ki sta jo tudi sama naredila – iz ilovke in moke. Zanimivo, tudi lepo, vse v zemeljskih tonih. Okna in vrata so vsa lesena in v glavnem reciklirana. Tla so iz hrastovih desk – položila sta jih sama! Veliko lesa sta pridobila od ljudi, ki so ga metali stran, saj so se raje odločali za plastična okna, ali sta ga poceni kupila s pomočjo interneta. Naš par res prisega na les in v hiši ga naštejeta najmanj pet vrst: od bukovega do borovega, smrekovega, hrastovega in češnjevega. Vsak ima svoj čar.

Zanimiva je zgodba, kako sta prišla do zakonske postelje. V trgovini sta želela kupiti kako lepo, leseno seveda, a sta se zgrozila nad visokimi cenami, pa še nobena ni bila čisto po njunem okusu. Zakaj si je ne bi raje naredila sama, sta dejala in se lotila dela. Dobila sta deske in danes njuno spalnico krasi čudovita masivna češnjeva postelja.

RAKETNA PEČ SE JE IZKAZALA

Streha hiše, ki je v dveh nadstropjih velika okrog 80 kvadratnih metrov, je iz glinene opeke. Ogrevanje sta rešila s posebno raketno pečjo, ki je zelo varčna in ekološka. Deluje na vzgonskem zraku in ogreva vso hišo. Obdana je z ilovko in daje res prijetno toploto. Kot pove Andrej, neverjetno drži toploto – če zakuriš zvečer, je še ves naslednji dan toplo, in to med 24 in 25 stopinj Celzija. Verjeli ali ne, vse lansko leto sta porabila le meter in pol drv, pa ju ni nikoli zeblo! Tudi izpusti CO2 iz peči so minimalni. Peč lahko segreva vodo in na peči je mogoče tudi kuhanje. Ob našem obisku je Janja npr. na njej sušila šipek. Sicer pa sta uredila že dve solarni celici za pridobivanje električne energije in tako ogrevata vodo.

Janja in Andrej, ki sta za zdaj brez službe in sta dom gradila s prihranki pa tudi s pomočjo staršev, za kar sta jim hvaležna, pravita, da je njuna hiša sedaj že skorajda urejena. Kaj bo treba postoriti še znotraj, za kar bo zima več kot primerna. A dela jima tudi potem še ne bo zmanjkalo.

VRT JIMA JE V VESELJE

Okrog hiše sta že uredila rastlinsko čistilno napravo, v prihodnosti pa bosta iz blata pridobivala bioplin. Najbolj pa se veselita dela na vrtu, kjer že sedaj pridelata veliko hrane, v prihodnosti pa je bosta še več. Zasadila sta veliko novih dreves, v glavnem sadje, pa jagodičevje, sicer pa Janjo zelo veseli zelenjadarstvo in predvsem zeliščarstvo. Tako obiskovalcu že lahko ponudita svoj zeliščni čaj, ki je res izvrsten, vlagala sta npr. rdečo peso, sadje, Janja pa se je že lotila tudi izdelave krem, npr. ognjičeve. To bo nadaljevala, zato se veliko izobražuje in uči. »Res malo kupiva v trgovini, samo najnujnejše, saj hrano pretežno pridelava sama. Zdrava je, ker je pridelana z ljubeznijo, pa je še boljša,« se nasmejeta.

Povesta, da sta ob selitvi za sorodnike pripravila piknik, na katerem sta jim ne le razkazala svoj novi dom, ampak jim tudi ponudila svoje stvari. Bili so prijetno presenečeni in še tisti, ki so do takrat malce skeptično opazovali, kaj se gresta s to naravno hišo in vrtnarjenjem, so umolknili. Prihodnje leto načrtujeta tudi rastlinjak, zato že zbirata stara stekla. Zelenjavo želita pridelovati še pozimi.

Janja bi se rada naučila tudi šivati. Nasploh sta oba z Andrejem zelo dovzetna za vsa znanja, vse ju zanima. »Všeč mi je kreativnost. Midva sva se pripravljena kar naprej nekaj učiti. Ni problema, ki se ga ne bi lotila, in povem vam – vse se da, če se hoče,« meni Andrej. In zato tudi ni vedno potrebno veliko denarja, kot mislimo.

MANJKA SODELOVANJA

Sta zagovornika recikliranja – koliko starih stvari sta predelala oz. so z majhnimi posegi zaživele na novo. In še veliko cenejše so. Do veliko potrebnega sta prišla tudi z izmenjavo. A za to je nujno sodelovanje, ki pa sodobnemu človeku ni blizu. Opažata, da žal izginja med sosedska pomoč. »Vsak bi rad vse sam, nikogar ne bi vprašal za nasvet, nikogar ne bi nič prosil. Seveda je najlažje iti v trgovino in vse kupiti, če imaš denar, a koliko se da pridobiti ceneje s sodelovanjem, z zamenjavo stvari itd.,« pravita Janja in Andrej, ki sta huda kritika potrošništva, ki žal danes prevladuje. »Ljudje samo jamrajo, kako je hudo in vse drago, kako se nič ne da... A dve tretjini zemlje pri nas je neobdelane?! Sami si pridelajte zelenjavo, naredite kako stvar,« pravita naša sogovornika, katerih moto je: življenje mora delati zate, ne ti zanj. Vzeti si je treba čas zase, upočasniti tempo, živeti z naravo.

To pa je tudi rdeča nit društva Nova zemlja, ki sta ga ustanovila in za katerega želita, da bolj zaživi. Ljudi namreč želita spodbujati in učiti, kako živeti na samooskrbni način, kako vzpostaviti bolj zdrav svet, si pridelati hrano brez onesnaževanja, se posluževati recikliranja. Zadovoljna sta, ker opažata, da vse več ljudi razmišlja v tej smeri in ni jih malo – starih in mladih –, ki pridejo k njima po nasvete in na pogovor. Z veseljem jih sprejmeta in spregovorita o svojem načinu življenja in razmišljanja.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 23. novembra 2017

Besedilo in foto: Lidija Markelj