DL: Pridelava aronije - Prvi pridelek in odličen izplen

11.1.2018 | 14:40

Borut Volarič (desno) in Miran Komel (levo) sta prva pridelovalca aronije na Kočevskem, pri prodaji soka aronije na kočevski tržnici pa jima je pomagala tudi Borutova partnerica Vesna Ščurk.

Sok na Kočevskem pridelane aronije imajo letos le v litrskih steklenicah, že prihodnje leto pa bodo ponudbo razširili na še tri vrste steklenic.

Ker gre za čisti sok aronije, je okus dokaj močan in malce trpek, so ugotavljali obiskovalci tržnice ob pokušini. "Je pa zelo zdrav," so jim odgovarjali pridelovalci.

Občani kočevske občine so lahko v soboto na Tržnici Kočevje prvič kupili sok aronije, pridelane v prvem nasadu na Kočevskem, ki je drugi največji nasad aronije v Sloveniji – Že prihodnje leto bodo razširili ponudbo, že kmalu pa jih čaka tudi novo investiranje

Med ponudbo na Tržnici Kočevje preteklo soboto je bil prvič tudi sok aronije. Sveže stisnjen sok te zdravilne rastline je prvi pridelek prvega nasada aronije na Kočevskem, ki pa je trenutno tudi drugi največji nasad aronije v Sloveniji.

Občanom kočevske občine je sok iz v lokalnem okolju pridelane aronije ponudilo prejšnji teden ustanovljeno podjetje Nasadi Kočevske, katerega nosilec samostojne podjetniške dejavnosti Borut Volarič je s partnerjem Miranom Komelom pred dvema letoma začel pridelavo aronije na Kočevskem. »Občina Kočevje nam je šla zelo na roke,« pravita o podpori in pomoči, ki sta je bila deležna. Pa s tem, kot pravita, ne mislita samo na 3.500 evrov, ki sta jih pridobila na razpisu občine Kočevje za pomoč gospodarstvu, ampak predvsem na pomoč pri pridobitvi zemljišč. Lastnik skupno okoli pet hektarjev zemljišč v bližini kočevskega pokopališča, ki sta jih dobila v najem, je bila namreč res občina Kočevje, vendar pa je imelo zemljišča v najemu podjetje Go-Ko. Zato je bilo treba najprej urediti, da se je Go-Ko tem zemljiščem odpovedal.

»Zemlja vsaj 30 let ni bila obdelana,« pravi Borut o velikem delu, ki sta ga morala z Miranom takrat kot še oba zasebnika, ki sta se ukvarjala z nekmetijsko dejavnostjo, vložiti leta 2015, preden sta lahko zasadila pet tisoč sadik aronije. »Sadili smo bolj na gosto, ker smo razmišljali, da bomo strojno obirali,« pravi Borut in dodaja, da tega sicer letos, ko so ob zasaditvi tri leta in pol stare sadike prvič dale »pravi pridelek«, niso storili in so obirali ročno. »Prvih 14 dni septembra nas je vsak dan delalo med 10 in 20 ljudi,« pravi o ročnem obiranju, ki je sicer, kot pravi Borut, trikrat dražje kot strojno. »Je pa izplen boljši. Jagode so manj poškodovane, ni listov in pecljev,« pravi in dodaja, da bodo zato verjetno tudi prihodnje leto najeli delavce, da bodo obirali ročno.

Ni pa jima žal, da so 2,5 hektarja zemljišč, na katerih so zasadili pretežno aronijo, nekaj pa tudi ameriških borovnic, sadili bolj na gosto. Rastline, za katere pravijo, da naj bi dale od 6 do 12 kg sadežev na grmiček – Borut pa osebno meni, kot pravi, da je realna številka 5 kg, se namreč tako med seboj bolj podpirajo.

Letos so iz sadik aronije, ki bi, če bi jih postavili v vrsto, tvorile 3,8 km dolgo vrsto, nabrali 3,5 ton aronije, iz katere so naredili 1900 litrov soka. »To je zelo dober izplen. Sladkor je bil odličen,« pravi Borut. Dober pridelek pripisuje tako kočevski klimi kot spočitosti zemlje, ki leta ni bila obdelovana, predvsem pa pravilnemu namakanju nasada, ki je bil v celoti zaščiten z mrežo proti ptičem in ki je, kot pravi Borut, po njegovem vedenju edini nasad v Sloveniji, ki je zaščiten s parapropustno folijo na tleh.

NEZAHTEVNA IN ODPORNA

Aronija ima priznan antioksidativen učinek. »Ima določeno kombinacijo vitaminov, ki jih v drugih sadežih ni in ugodno vplivajo na človeški organizem. Ima tudi celo vrsto mineralov,« pravi Miran. Je pa za pridelavo zelo nezahtevna rastlina. »Zdrži 20 let, ne da bi jo rezal oz. porežeš le olesenele veje. Po 20 letih pa se jo poreže do tal in požene nove mlade rastline,« pravi Borut. Seveda pa, kot dodaja, ne bodo čakali 20 let, saj bi to pomenilo, da bi potem ostali brez nasada. Pomlajevali bodo postopoma, po delih. Vsako leto bodo porezali 10 do 15 odst. rastlin, tako da bo po 20 letih celoten nasad obnovljen. »Vsako leto bomo tako imeli morda 15 odst. manj pridelka, kot bi ga lahko imeli, bomo pa s tem zagotovili, da ne bomo nobeno leto čisto brez pridelka,« pojasnjuje Borut.

Aronija, ki cveti maja, je tudi zelo odporna. Zdrži do minus 45 st. Celzija. »Tudi cvet zdrži do minus 6 stopinj,« pravi Borut in dodaja, da zato letošnja pozeba, ki je sicer slovenskim sadjarjem povzročila precej škode, aronije ni prizadela.

NAJPOMEMBNEJŠE NAMAKANJE

»Rastlina je res nezahtevna, če jih imaš 5 ali 10, če jih je toliko, kot jim imamo mi, pa je z njimi delo vsak dan ves dan,« pravi Borut in dodaja, da je treba biti ves čas prisoten, saj je treba kositi, odstranjevati plevel, namakati …

Namakajo s kapljičnim sistemom, ki pa ga trenutno še nimajo za ves nasad, tako da namakajo nasad po delih s prestavljanjem namakalnega sistema. So pa, kot pravi Borut, ugotovili, da je to celo bolje. »Če namakaš dve uri, rastlina dobi 3 do 4 litre vode,« pravi o ugotovitvi, do katere sta z Miranom prišla.

»Kvaliteta aronije je odvisna v glavnem od namakanja,« pravi in dodaja, da je prav tako zelo pomembno tudi sonce, a voda še bolj. Kot pravi, jima je uspelo ugotoviti, koliko vode na koliko časa, odvisno od temperature, oz. kdaj namakati in koliko. »Tega nikjer ne piše,« pravi in dodaja, da je zelo pomembno, kdaj namakati in koliko ter koliko časa mora preteči med namakanji, da z namakanjem ne narediš več škode kot koristi, saj preveč vode jagodo razvodeni oz. kvaliteta pada. »Jagode so sicer zelo lepe, sočne, ni pa prave kvalitete. Količinsko je dosti več pridelka, kvaliteta pa slaba,« pravi Borut.

ŠE VEDNO SE UČIMO

»V Sloveniji se na tem področju še učimo,« se strinjata. V Srbiji so že zelo daleč naprej, tudi v BIH, vodilni na svetu na tem področju pa so Poljaki, čeprav aronija sicer prihaja iz Severne Amerike.

Kot pravi Borut, v Sloveniji pridelujejo aronijo na Koroškem že kakšnih 10 let, vendar pa imajo bolj butične nasade oz. aronijo bolj za svoje potrebe. »Nihče pa nima toliko sadik, kot jih imamo mi,« pravi. Gre za črnoplodno aronijo, ki jo je vzgojil poljski doktor znanosti in se po njem tudi imenuje, vzgojili pa so jo posebej za to območje. »Vse sadike so enake. Ne gredo toliko v višino. Zrastejo tja do 1,8 metra. Gredo bolj v širino in imajo bolj močen koreninski sistem,« pravi in dodaja, da so jim, ko so jih kupili, zagotovili, da so za plantažne nasade in naše razmere najboljše sadike na svetu.

»V Sloveniji imamo zelo majhno samozadostnost z aronijo, borovnicami in podobnimi sadeži. Po nekaterih podatkih samo 10- do največ 30-odstotno,« pravi Miran. Na tržišču je sicer aronije veliko, dodaja Borut, a je poreklo iz EU, v glavnem iz Poljske, Bolgarije in Romunije, in so v glavnem stisnjene iz zmrznjenih plodov. To sicer, kot pravi, ni nič narobe, se pa pozna na okusu. »Kar zadeva vitamine, je približno enako, naravnega sladkorja pa je v naši aroniji trikrat več, kot ga je v drugih testiranih, ki so pri nas, kalorična vrednost pa je še enkrat večja,« pravi.

NE BO OSTALO PRI TEM

»Če bi ostali samo pri tem, kar imamo, in ne bi nič investirali, bi se nam investicija povrnila v nekaj letih,« pravi Borut. Da so lahko preteklo soboto Kočevcem prvič ponudili svoj sok aronije, ki so ga pridelali ekološko, saj nasada niso škropili in so ga samo enkrat gnojili z gnojili, ki so dovoljena tudi v ekološki pridelavi, so namreč porabili okoli 30 tisoč evrov. Vendar pa, kot prvi Borut, pri tem, kar imajo, ne bodo ostali. Že letos bodo ponovno posadili 400 ali 500 sadik ameriške borovnice. 400 jih že imajo, radi pa bi prišli na skupno okoli tisoč sadik, ki bi rodile od začetka junija do konca avgusta, tako da bi bile zadnje borovnice, ki so načeloma sicer manj kvalitetne kot prve, zrele v času dozorelosti aronije. Radi bi jih namreč mešali z aronijo.

Prva investicija bo lastna stiskalnica in polnilnica, da bodo aronije lahko sami stisnili in pasterizirali. Če bo možno, bodo to investicijo realizirali že prihodnje leto, je pa, kot priznavata, bolj realno, da se bo to zgodilo čez dve leti. »Ne bi radi kupili kar tako nekaj, ampak dobro stvar,« pravi Borut in dodaja, da se jim tudi tako zelo ne mudi, saj so s stiskalnico v Šmartnem pri Litiji, kjer so letos naredili sok, zadovoljni.

Naslednja investicija bo sušilnica ter vse ostalo, kar bo potrebno. »Ponudbo nameravamo razširiti tudi na druge produkte na osnovi aronije,« pravi Miran. Ponudbo sokov nameravajo razširiti na različne mešanice aronije z borovnicami, ribezom in drugimi sadeži, namen pa imajo delati tudi čaje. Čaj iz aronije sedaj delajo le za svoje potrebe in je, kot pravi Borut, odličen.

BUTIČNA PRODAJA

Sok bodo za sedaj prodajali na tržnicah, računajo pa, da jim bo uspelo priti tudi v kakšno trgovino z zdravo prehrano. »Za veleblagovnice smo malo premajhni. Zahtevajo velike količine,« pravi Borut in dodaja, da za velike trgovine tudi niso preveč zainteresirani, saj te pridelovalcem običajno ceno zelo zbijejo. Zato bodo poskušali prodajati bolj butično.

Letos prodajajo sok aronije le v litrskih steklenicah, že prihodnje leto pa ga bo moč dobiti še v treh novih steklenicah. Novost pa bo tudi nova vrsta sokov, ki je, kot pravi Borut, na tržišču še ni. »Gre za čisto novo mešanico, ki bo namenjena določeni skupini ljudi,« je Borut za sedaj še zelo skrivnosten o novem produktu.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

Besedilo in fotografije: Mojca Leskovšek-Svete