DL: Povečan odstrel jelenjadi - Gozdarji za, lovci proti

1.8.2017 | 14:30

Vodja OE ZGS Kočevje Katja Konečnik (Foto: M. L.-S.)

Vodja OE ZGS Kočevje Katja Konečnik (Foto: M. L.-S.)

Gozdarji kot vzrok za povečan odvzem jelenjadi navajajo stanje objedenosti drevja – Lovci pravijo, da gre za pogrom, in opozarjajo, da se bodo zveri lotile domačih živali

Svet območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je 10. aprila na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dostavil v obliki predlogov potrjen načrt, v katerem za letos predlaga povečanje odvzema divjadi. Svet je pri pripravi predloga zavzel stališča do vseh pripomb, izrečenih v javni razpravi, o sprejemanju letnih lovsko upravljavskih načrtov za letošnje leto in nekatere upošteval, ne pa vseh. Med tistimi, ki jih niso upoštevali, ostaja najbolj pereč načrt odvzema jelenjadi.

»Odvzema nismo popravljali. Takšen predlog je bil na svetu izglasovan s 7 proti 1,« pravi Katja Konečnik, vodja OE ZGS Kočevje, na območju katerega je predlagan največji odvzem jelenjadi. Proti predlogu je glasoval samo član območnega združenja upravljavcev lovišč, v katerega so združene lovske družine in lovišča, ki niso v sestavi ZGS. To pa ne preseneča. »Pri pripravi predloga načrta za odvzem so bila upoštevana izhodišča predvsem gozdarskega dela stroke in ne lovskega,« pojasnjuje Konečnikova.

VZROK STANJE OBJEDENOSTI

ZGS se je odločil povečati načrtovani odstrel jelenjadi na podlagi rezultatov analiz objedenosti gozdnega mladja med letoma 2010 in 2014, in sicer v kočevsko-belokranjskem, notranjskem, zahodno-visokokraškem, triglavskem in gorenjskem lovsko upravljavskem območju (LUO). V analizi so namreč ugotovili, da sta se stanje objedenosti in vrstna pestrost podmladka poslabšala predvsem v zahodnem delu Slovenije, vzdolž Dinarske pregrade, pa tudi na Pohorju in Prekmurju ter delu Gorenjske. Po analizah ZGS je oteženo ali celo onemogočeno pomlajevanje gozdov kar na 500.000 hektarjih. Težave s pomlajevanjem so predvsem na območjih, kjer je večje število jelenjadi, to pa sovpada z območji, na katerih so lovišča posebnega namena (LPN), ki jih upravlja ZGS.

Največja gostota populacije jelenjadi v Sloveniji je na osrednjem delu kočevsko-belokranjskega LUO, na območju treh LPN, Medved, Snežnik in Žitna gora, kjer je za letos predviden odvzem 3.000 jelenjadi, od tega, kot pravi Konečnkova, 55 odst. košut in 45 odst. jelenov. Na tem območju jelka, plemeniti listavci in hrasti, ki so ključne drevesne vrste, graditeljice sestojev na tem območju, ne uspejo preraščati v višje razrede. V višinskem razredu nad 1 m jih praktično ni, ker divjad sproti požre vse poganjke, dolgotrajno obžiranje pa povzroči, da pomladek propade. Takšno stanje traja že več desetletij in je povzročilo, da so sestoji prestari, potrebni obnove, sortimentom je tudi padla kakovost.

Kot pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki podpira načrte ZGS za povečan odstrel jelenjadi, jelenjad na Kočevskem ne dela škode samo v gozdovih, marveč je velik problem tudi na kmetijskih površinah, ki jih je na Kočevskem že tako zelo malo, pa tudi v urbanem okolju. »Kmetje so priča veliki popašenosti travinja, jelenjad zahaja v silose. Prebivalci naselij pa se soočajo s škodami po divjadi tako rekoč pred pragom svojih hiš, na vrtovih, v sadovnjakih, nemalokrat jelenjad zahaja tudi na pokopališča,« pravijo.

PROTI POVEČANJU ODSTRELA

Na Lovski zvezi Slovenije pa so drugačnega mnenja. Kot pravijo, letošnji načrti že drugo leto zapored predvidevajo drastična povečanja odvzema nekaterih vrst divjadi in da pomenita povečanje odstrela tudi za 38 odst. – na Kočevskem so lani odvzeli 2.000 jelenjadi – in sočasno 20 odst. višji odstrel rodnega dela populacije, hiter in globok poseg, po katerem se jelenjad ne bi opomogla še vrsto let.

"Letošnje povečanje utemeljujejo predvsem na popisu objedenosti mladja drevesnih vrst, izvedenem v letu 2014. Če se ne spuščamo v nedoslednosti pri izvedbi in tolmačenju rezultatov raziskave, je dejstvo, da sta od takrat gozdove dobesedno preoblikovala žled in lubadar, vendar to v osnutkih odvzema sploh ni upoštevano," so zapisali v izjavi za javnost že v teku javne razgrnitve načrtov. Ob tem so opozorili, da je jelenjad pomembna plenska baza, katere znižanje bodo občutile tudi velike zveri, ki se bodo zato prisiljene preusmeriti na druge vire hrane, kar pomeni drobnico in druge domače živali. To pa bo pomenilo, kot so prepričani, nov pogrom, katerega žrtve bodo divje zveri. »Gozd je kompleksen ekosistem, sestavljen iz več deset tisoč rastlinskih in živalskih vrst, in pogrom nad jelenjadjo v imenu zaščite nekaj drevesnih vrst je strokovno nevzdržen in nedopusten!« so zapisali.

ZAVRAČANJA OČITKOV

Na njihove očitke Konečnikova odgovarja, da je bil popis res narejen leta 2014 in da ga bodo letos ponovili, da pa zaradi lubadarja, ki sicer povzroča veliko škodo, drevesa niso povsem obolela, glede žleda pa, da Kočevsko ni utrpelo skoraj nobene škode. »Izjema je ostenje v dolini Kolpe in gozdovi na meji s Postojno,« pravi in dodaja, da pa tam, kjer imajo probleme s pomlajevanjem, tj. v Rogu in na območju Gotenice, žleda ni bilo.

Strinja se, da gre za velik poseg v populacijo jelenjadi, saj naj bi jo z letošnjim odvzemom zmanjšali na 60 odst., a dodaja: »Že leta 2008 smo hoteli doseči povečanje odvzema, a je ministrstvo naš predlog zavrnilo. Takrat bi še lahko rešili težave v gozdu in nam sedaj ne bi bilo treba tako korenito posegati.« Kot pravi, se bukev sicer obnavlja, imajo pa težave s pomlajevanjem jelke, ki je na tem, da izgine iz naših gozdov, pa tudi javorja in drugih drevesnih vrst, ki bi morale biti sestavni deli jelovo-bukovih gozdov. Glede očitka lovcev, da bo povečan odvzem pomenil tudi manj hrane za velike zveri, pa meni, da zaradi tega domače živali ne bodo nič »bolj na udaru«. »Številčnost volkov pri nas ni tako velika, da ne bi mogli dobiti dovolj hrane,« pravi.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 20. aprila 2017

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava