DL: Priznanja gostilni Badovinac in Gostišču Veselič

5.3.2017 | 15:40

Andreja Drakulič Veselič (levo), ki je gostilničarka pet let, in glavna kuharica Silva Sopčič. (Foto: M. B.-J.)

Andreja Drakulič Veselič (levo), ki je gostilničarka pet let, in glavna kuharica Silva Sopčič. (Foto: M. B.-J.)

Badovinčeva iz tretje in četrte generacije Petrov v gostilni na Jugorju s  priznanji, ki sta jih prejela na letošnjem strokovnem srečanju  gostincev. (Foto: M. B.-J.)

Badovinčeva iz tretje in četrte generacije Petrov v gostilni na Jugorju s priznanji, ki sta jih prejela na letošnjem strokovnem srečanju gostincev. (Foto: M. B.-J.)

Na 9. strokovnem srečanju gostincev v Portorožu je sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije podelila priznanji gostilnama iz metliške občine z dolgoletno tradicijo. Gostišče Veselič iz Podzemlja je prejelo priznanje za kakovost gostinske ponudbe, gostilna Badovinac na Jugorju pa si ga je prislužila za 120-letnico poslovanja.

Poleg tega je gostilna Badovinac ob jubileju prejela še zlati pečat, Peter Badovinac st. pa zlati ključ za dolgoletno delo v obrti. Gostilni, ki je prva postaja čez Gorjance z Dolenjske v Belo krajino, sta vrata začasno zaprla le druga svetovna vojna in požar leta 1981. Zanimivo pa je, da gostilni gospodari že četrti rod Petrov Badovincev. Leta 1896 je praded sedanjega nosilca obrti začel na Jugorju s furmansko gostilno. Papo, kot so ga klicali, je bil kmet. A pri ljudeh, ki so se vozili ali hodili mimo njegove hiše, je prepoznal priložnost za zaslužek. Ponudil jim je hrano, pijačo, prenočišče in zamenjevalnico konjev. Leta 1935 je dobro vpeljano gostilno prevzel njegov sin Pepi, ki se je za gostilničarja šolal tudi na Sušaku pri Reki, kjer je izvedel za star recept za pijačo iz zelišč in gozdnih sadežev, imenovano karampampuli, ki jo v gostilni še vedno ponudijo za dobrodošlico in kot aperitiv. Danes je gostilna znana po najstarejši belokranjski salamiadi. Leta 2013 je postala tudi carina za vstop v Belo krajino oz. na Svobodno belokranjsko ozemlje (SBO), Peter st., ki je leta 2004 prepustil gostilno četrtemu Petru, pa turistični carinik.

Pri njih je mogoče kupiti tudi belokranjske pasoše, kot pravijo Belokranjci potnim listom, letos pa so predstavili tudi protokolarno vino SBO, imenovano metliček. Peter st. s ponosom pokaže tudi potrdilo, ki dokazuje, da ga je nadškofija metliške črnine ob 120-letnici gostilne posvetila v svetega Petra Jugorskega, ključarja SBO za vse večne čase.

Pri Veseličevih sta pred 50 leti začela z gostinstvom Marija in Anton Veselič, starši sedanje gostilničarke Andreje Drakulič Veselič. Gostišče Veselič je znano po tem, da se v njem vedno kaj dogaja. V lokalu tako srečamo modro polico, kjer si lahko 24 ur na dan brezplačno vzamete knjigo. Znanim gostom so namenili zid, na katerega se lahko podpišejo. Kot kartico ugodnosti so svojim strankam ponudili tapravo vozniško dovoljenje, ki je del animacijskega turističnega produkta SBO. V okviru SBO je v gostišču odprta Univerza SBO in deluje Fakulteta za vinarske vede, kjer lahko ljudje postanejo magistri ali doktorji brez predhodnega univerzitetnega študija. Letos poteka v gostišču že četrta sezona prireditev Bilo je, ki so dobile nagrado za inovativne dogodke. V gostišču so tudi različna predavanja, seminarji, delavnice peke belokranjske pogače, sodelujejo v projektu Okusi Bele krajine, kjer goste razvajajo z lokalnimi jedmi.

Pred kratkim je Gostišče Veselič kot edino iz Bele krajine sodelovalo na Oblikovalski okuševalnici. »Letošnja tema so bile pravljice. Osnova za jedi, ki sva jih pripravili s sestro Silvo Sopčič, ki je glavna kuharica, je bila pravljica Velikan iz knjige Zakladi na Kučarju Lojzeta Zupanca. Sicer pa sva ponudbo pripravljali skupaj z arhitektom Robertom Klunom. Izziv okuševalnice je v tem, da predstavitev jedi postavimo na glavo. Predstavili smo belokranjsko šaro v kruhovi posodi, dekorirano z ajdovim kruhom in korenjem, ki smo jo postavili na krožnik iz kerrocka. Pa belokranjske žlinkrofe z dodatki, ponujene na kolutih iz breze, ter ajdovo povitico, nadevano s skuto s kmetije Štrucelj, ponujeno na podstavku iz kerrocka,« je naštela Andreja ter dodala, da je pomembno, da je vso to hrano mogoče dobiti tudi v njihovem gostišču.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 8. decembra 2016

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava