DL: Romski zaposlitveni center propadel - V devetih letih ni službe dobil niti en Rom

12.7.2016 | 14:45

Romano centro bugu buti v romskem jeziku oz. slovensko Romski zaposlitveni center so v Novem mestu odprli 13. junija 2007 ob obisku tedanje vlade. Trak so prerezali tedanji okoljski minister Janez Podobnik, takrat tudi vodja komisije za zašcito romske etnicne skupnosti, tedanji škocjanski župan Anton Zupet, direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh, direktorica RZC Sonja Krmc in sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs. (Foto: I. Vidmar)

LJUBLJANA, NOVO MESTO, ŠKOCJAN - Za projekt RZC je šlo 286 tisoč evrov evropskega in državnega denarja - Zavod, ki naj bi Romom omogočal lažji vstop na trg dela, ni nikoli zaživel - Kdo je odgovoren? - Občina Škocjan vsaki občini vrne dobrih 125 evrov - Romi dobijo še preveč socialnih pomoči, delo jim ni vrednota

Romi so skupnost, v kateri tudi pri nas vlada velika brezposelnost, po nekaterih ocenah je celo 95-odstotna. Da bi se ta številka znižala, je naša država leta 2004 v okviru Programa pobude Skupnosti Equal 2004-20006 pričela projekt Razvojno partnerstvo, katerega cilj je bil vzpostavitev zavoda Romski zaposlitveni center (RZC).

Center je bil ustanovljen leta 2006, sedež je imel v Novem mestu, a nikoli ni zaživel. Projekt, v katerem je sodelovalo 15 občin soustanoviteljic, tudi mnoge dolenjske in posavske občine, ki imajo velik del romskega prebivalstva (poleg škocjanske, ki je bila koordinatorica projekta, še novomeška, trebanjska, kočevska, šentjernejska, krška, ribniška, brežiška, ivanška, grosupeljska), je zaradi številnih težav propadel, preko njega pa se v devetih letih ni zaposlil niti en Rom. Projekt zato ukinjajo - večina občin soustanoviteljic je na občinskih svetih že sprejela odlok o prenehanju delovanja javnega zavoda, nekatere to še bodo, Občina Škocjan kot nosilka projekta pa mora sedaj vsaki občini vrniti po 125,19 evrov ustanovitvenega kapitala.

LE ANALIZE, BAZE PODATKOV …

Seveda se zastavlja vprašanje, zakaj je propadel projekt s tako plemenitimi cilji, kot so povečanje zaposlenosti Romov, vplivanje na njihove boljše delovne navade in motivacijo za delo, še zlasti, ker je bilo zanj porabljenega ne malo denarja - blizu 300 tisoč evrov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da je razvojno partnerstvo, v katerem je sodelovalo 25 partnerjev, od oktobra 2004 do oktobra 2007 za izvedbo projekta prejelo 268 tisoč evrov - 75 odstotkov iz EU, 25 odstotkov pa iz državnega proračuna. Na vprašanje, ali bo morala Slovenija, ker je projekt propadel, evropski denar vrniti, nam niso odgovorili, ravno tako tudi jasno ne povedo, kdo je odgovoren za tak neslaven konec.

»Center je bil v letu 2006 ustanovljen, izdelane so bile vse pravne podlage (poslovni načrt, statut, analize ipd.), vendar zaradi nerešenega statusa centra v projektu in financiranja ni deloval,” so nam sporočili z ministrstva. Obenem poudarjajo, da je bil zavod res glavni cilj projekta, a ostale so nekatere pomembne analize, ankete … Naštejejo analizo ukrepov za motiviranje Romov za vključevanje v izobraževalne programe, analizo izobrazbene strukture potencialno zaposljivih Romov, analizo potreb delodajalcev po romski delovni sili. Ustvarila se je tudi baza podatkov, v kateri so imena in priimki Romov, ki so izrazili željo po zaposlitvi. V okviru projekta so izobrazili strokovne delavce, ki so izvedli tudi pilotske motivacijske delavnice. V celotnem projektu je sodelovalo okoli 700 Romov in 650 delodajalcev. Kljub naštetemu je rezultat vseeno katastrofalen - na račun projekta ni zaposlitve dobil niti en Rom.

DRŽAVA NEHALA SOFINANCIRATI

Jože Kapler, župan občine Škocjan, ki je bila koordinatorica projekta, pravi, da mu je žal, da projekt ni zaživel, sploh glede na veliko denarja, ki so ga zanj namenili. »Kolikor mi je znano, RZC ni zaživel, ker se je ustavilo financiranje s strani ministrstva, vzroka ne poznam,« pravi in meni, da je zaposlovanja Romov pri nas težka naloga, »vsaj dokler v Sloveniji delo ne bo vrednota. Romi namreč dobijo toliko socialnih transferjev, da se delati preprosto ne izplača. Je pa tudi res, da Rom težko dobi zaposlitev. Pri reševanju tega problema bi morala država odigrati vlogo na sistemski ravni in pripraviti programe dela za Rome ter seveda dajati pobudo za delo,« meni Kapler.

Med soustanoviteljicami zavoda RZC je bila tudi Mestna občina Novo mesto, kjer trenutno živi 1055 Romov, ki so v glavnem še vedno brezposelni. Kot menijo v kabinetu župana Gregorja Macedonija, je to večinoma posledica slabše izobrazbe in pomanjkljivih delovnih izkušenj. Težave še povečuje visok delež socialnega transferja, ki deluje nestimulativno pri zaposlovanju Romov. Na občini si prizadevajo za izboljšanje romske problematike tudi na tem področju, »bi pa situacijo lažje reševali, če bi se socialni transferji preusmerili v podjetniškega kot obliko socialnega podjetništva, pri čemer bi morala sredstva prispevati tudi država.«

V novomeški občini ugotavljajo, da projekt RZC ni zaživel, ker država ni zagotovila sofinanciranja. »Ob ustanovitvi smo občine prispevale minimalne deleže za začetek obratovanja centra, glavnino pa država. Vendar je po dveh letih ta prekinila sofinanciranje, takšni projekti pa lahko zaživijo in obstanejo samo, če tudi država zagotovi trajno obliko sofinanciranja,« pravijo.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 7. aprila 2016

L. Markelj