Saša Pavček: »Poezija je kot kapljica krvi, esenca tega, kar človek je.«

11.7.2016 | 10:15

Novomeško knjižnico je obiskala ena najvidnejših slovenskih dramskih igralk, predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ki ji je blizu pisanje in skrb za lepo slovensko besedo. Pred kratkim je izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Obleci me v poljub, sicer pa piše za mlade ter ustvarja radijske igre in scenarije, je pa tudi odlična interpretka poezije.

Poletni večer Pavčkove besede: Recital in pogovorno doživetje s Sašo Pavček v Parku Rastoče knjige ob novomeški knjižnici je bil prežet s čustvi. Pavčkova je namreč tudi skrbnica bogate pesniške zapuščine očeta Toneta Pavčka, za katerega pravi, da je bil Dolenjec po srcu in duši. Neizmerno je imel rad svojo rojstno vas Šentjurij na Dolenjskem, ravno tako tudi ljudi, ki so tam živeli. Vedno znova se je rad vračal v svojo rojstno vas, še posebej v kritičnih trenutkih, ko nekaj ni šlo po načrtih. Sama še vedno, kadar se pelje mimo omenjene vasi, pomaha.

Poletno doživetje z iskrivo umetnico je tako pobarvala poezija Toneta Pavčka iz njegovih posthumnih del v interpretaciji Saše Pavček in Carmen L. Oven ob glasbeni spremljavi Roberta Ovna. Predstavili so predvsem tri pesniške zbirke Toneta Pavčka: Angeli, Domu in rodu ter Don.

Angeli so izšli kmalu po Pavčkovi smrti, deloma jo je uredil sam, deloma Saša Pavček. Nekaj pesmi iz omenjene zbirke je objavil že prej v reviji Rast, sicer pa si je želel, da bi zbirka izšla ob slovenskem kulturnem prazniku.

Saša Pavček se je skrbi za očetovo zapuščino lotila z izjemno odgovornostjo. Pravi, da je šele zadnje leto prebolela očetovo smrt oziroma sprejela, da je potrebno pustiti dušam, da gredo svojo pot – tudi s pomočjo njegovega dela. Po Angelih je tako potrebovala kar nekaj let, da je s pomočjo urednikov prepisala in zbrala pesmi, ki so pred nekaj meseci izšle v zbirki z naslovom Domu in rodu. Gre za prikaz pesnikovega življenja od Šentjurija preko Istre pa do pesmi, ki se dotikajo onstranstva in so prežete s skrivnostnostjo in negotovostjo. V njej je tudi veliko priložnostnic, še posebej veliko pomembnost pa pripisuje ciklu 28 prevzetih in povzetih pesmi ob koncu zbirke, ki so nekakšen unikum v slovenskem prostoru. Tone Pavček je namreč povzel duha, metrum in način izražanja po svojih pesniških kolegih in na ta način ustvaril svojstveno umetnino. Predstavila je še pesniško zbirko Don, ki uradno sodi med mladinsko literaturo, sicer pa je namenjena vsem, ki imajo radi živali oz. tistim, ki se zavedajo, »da brez srčne kulture, humanističnega pogleda na življenja, sočutja, dobrote, zvestobe, skromnosti, ponižnosti in hkrati neverjetnega ponosa, kar so temeljne lastnosti človekovega najboljšega prijatelja, svet ne bo več tako lep«.

Zatrdila je, da bo njena prva pesniška zbirka Obleci me v poljub hkrati tudi zadnja, se pa pred tem nikoli ni preveč posvečala poeziji, saj je bila mnenja, da je pesnikov v družini že dovolj. Sicer pa meni, da smo Slovenci nadarjeni za poezijo, saj imamo poseben čut, da znamo prisluhniti najbolj intimnemu in nežnemu v sebi ter to tudi izrazimo v poeziji.

Saša Pavček se je z gledališčem resneje srečala že v gimnazijskih letih, leta 2000 pa so ji podelili status igralke z izjemnimi umetniškimi dosežki in jo imenovali za prvakinjo SNG Drama v Ljubljani. Začela je z resnimi vlogami, v zadnjih letih pa se izvrstno znajde tudi kot komedijantka. Je mojstrica primorskega narečja, kar je dokazala tudi z igralskim vložkom iz svoje monokomedije Al' en al' dva o nabritem primorskem gostilničarju Alenu, s katerim je sklenila druženje s preko stotimi obiskovalci poletnega večera Pavčkove besede.

Dogodek v sklopu projekta Poletje v Parku Rastoče knjige je sofinancirala Mestna občina Novo mesto.

Bojana Medle

Galerija