DL: Spominska hiša Otona Župančiča - Simbol povezanosti med Belo krajino in pesnikom

29.2.2016 | 12:45

Dr. Alenka Župančič

Oton Župančič

Z otvoritve prenovljene Spominske hiše Otona Župančiča

Za otroke je Župančič napisal pesmi, ki so med najmlajšimi priljubljene še dandanes. Je tudi »oče« Cicibana.

Nova razstava je sodobno zasnovana.

V sredo prejšnji teden sta črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak v Vinici uradno odprla prenovljeno spominsko hišo Otona Župančiča in novo stalno razstavo z naslovom Župančič - mojster besede. Ob tem je bilo za tiste, ki so pozorno poslušali, kaj sta povedali županja in direktorica Belokranjskega muzeja iz Metlike Andreja Brancelj Bednaršek, nenavadno, da je bil poleg županjeglavni pri otvoritvi uslužbenec ministrstva, ko pa država k prenovi ni prispevala niti centa!

Kot je dejala Brancelj Bednarškova, so si pred leti začrtali cilj, da postane Spominska hiša Otona Župančiča, ki je dislocirana enota muzeja, kulturno središče Vinice, v katero bodo radi zahajali tako domačini kot turisti, bodisi otroci ali odrasli. »Naše ambicije po adaptaciji stavbe, novi postavitvi razstave o življenju in delu Otona Župančiča, razstave o krajevni zgodovini ter večnamenskem prostoru za občasne razstave in druge prireditve so se sprva zdele precej utopične,« je priznala direktorica. A četudi bi po njenem trdnem prepričanju morala biti obnova Spominske hiše Otona Župančiča in postavitev razstave o enem največjih Slovencev nacionalni projekt, se to ni zgodilo. »Z vso zavzetostjo se ga je lotila občina Črnomelj in s tem dokazala, da tudi v kriznih časih obstajajo načini, ko se lahko za kulturo kaj naredi. Čeprav je žalostno, da je bila obnova odvisna od uspešnosti kandidature občine na razpisih,« je ob otvoritvi prenovljene hiše in razstave, ki je drugačna, mladostniška, nostalgična in sodobna hkrati, nekoliko potrkala na vest države Brancelj Bednarškova. Naložba je veljala 680.000 evrov. 85 odst. upravičenih stroškov je prispevala Evropska unija, ostalo pa črnomaljska občina. Evropskih sredstev je torej za 404.000 evrov, kar je slabih 60 odst. celotne naložbe.

RAZSTAVA ZANIMIVA PRAV ZA VSE

Župančičev muzej sodi med najstarejše pisateljske muzeje pri nas, saj je bil odprt že leta 1951. Seveda je bila razstava večkrat vsebinsko dopolnjena in prenovljena. Novo postavitev je zasnoval izr. prof. dr. Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, likovna zasnova pa je delo arhitekta Jurija Kocuvana. Pri pripravi razstave sta poleg številnih umetniških sodelavcev sodelovala Belokranjski muzej Metlika in Mestni muzej Ljubljana. Kot je dejal dr. Dović, je bila razstava doslej izredno poglobljena na strokovni ravni, ni pa bila zanimiva za vse obiskovalce, predvsem pa ne za otroke.

Z novimi prijemi, mediji in tehnologijo pa nova postavitev Župančičevo vsestransko mojstrstvo kar najbolj slikovito približa različnim obiskovalcem, od otrok, zaključenih skupin do vrhunskih poznavalcev in ljubiteljev poezije. In to ne le v slovenščini, ampak tudi v angleščini in je tako prvič dostopna tujcem. Sicer pa ima razstava tri tematske sklope: Otroško poezijo in Belo krajino, Župančičev salon ter Življenje in delo. V Spominski hiši sta še dve stalni razstavi: Zaslužni Belokranjci in Vinica-stoletja ob reki Kolpi. Ogledati pa si je mogoče tudi dokumentarni film o Župančiču z naslovom Poet, medtem ko so ob hiši uredili otroško igrišče in čebelnjak z Župančičevimi ugankami.

Oton Župančič, ki je v Sloveniji po krivici zapostavljen pesnik, esejist, dramatik in prevajalec, je tako dobil Spominsko hišo, na katero bi bil gotovo tudi sam ponosen. Čeprav ni dolgo živel v Vinici, pa se je rad vračal v Belo krajino, ki jo opeva v mnogih pesmih, s katerimi se je za vedno povezal z belokranjskimi ljudmi. Spominska hiša v Vinici je tako danes simbol povezanosti med Belo krajino in njenim pesnikom.

POPRAVLJENI BIOGRAFSKI PODATKI

Medtem ko so v metliški občini letošnje leto razglasili za Dularjevo, saj mineva 100 let od rojstva pisatelja in muzealca prof. Jožeta Dularja, bi v črnomaljski občini lahko razglasili Župančičevo leto. Septembra je minilo 100 let od izida njegove pesniške zbirke Sto ugank, decembra pa bo minilo stoletje od izida Cicibana. Z njima se je povzpel v vrh slovenske mladinske poezije.

Prav ob otvoritvi Spominske hiše pa je priložnost za popravek Otonovih biografskih podatkov, do katerih se je dokopala njegova vnukinja dr. Alenka Župančič in ki so jih dosedanji pesnikovi biografi prezrli ali zamolčali. Med drugim je ovrgla trditve biografov, da je bil Oton prvi izmed treh otrok Franca in Ane Župančič. Prav tako ne drži povsem, da se je Oton rodil v Vinici, zato ker sta Franc in Ana še tri leta po poroki živela pri Aninem očetu Francu Maliču, medtem ko sta si urejala hišo v Dragatušu. In tudi ne, da mladi družini v Vinici in Dragatušu niso grenile življenja hujše težave in izgube, ki so se nadnje zgrnile pozneje.

V krstni knjigi dragatuške župnije je namreč zapisano, da se je Francu in Ani 25. januarja 1877, torej slabo leto po njuni poroki, v Dragatušu rodila hčerka Ignacija Marija, ki so jo domači klicali Slavica, a je že 6. februarja 1877 umrla. Torej Oton ni bil prvi od treh otrok, ampak drugi od štirih. Za njim sta se rodila še Otokar in Marica. In njegovi starši niso živeli v Vinici še tri leta po poroki, ampak so bili v Dragatušu. V Vinico so se preselili za kratek čas, po smrti Slavice, kmalu po Otonovem rojstvu pa se je družina vrnila v Dragatuš. Že leto po poroki pa so Župančičevima življenje grenile težave ob izgubi otroka. Raziskave Otonove vnukinje so pripomogle k izpopolnjenemu rodovniku družine Župančič, ki je tudi v novi postavitvi razstave v Vinici.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista, 19. novembra 2015

M. Bezek-Jakše