DL: Rak dojke - »Verjamem, da mi je Bog pripravil nekaj več«

16.12.2015 | 14:45

Ines Leskovšek je hvaležna svojemu Robertu, ki jo ves čas spodbuja; pred kratkim sta se poročila.

Ines Leskovšek je hvaležna svojemu Robertu, ki jo ves čas spodbuja; pred kratkim sta se poročila.

Fotograf Tomaž Levstek je v objektiv ujel bolnice in ozdravljenke, z razstavo Lep je dan Europa Donna po vsej Sloveniji opozarja na raka dojke.

Fotograf Tomaž Levstek je v objektiv ujel bolnice in ozdravljenke, z razstavo Lep je dan Europa Donna po vsej Sloveniji opozarja na raka dojke.

Mojca Senčar in Tanja Španič

Mojca Senčar in Tanja Španič

Wanda Mantelj Brkopec in Lidija Omahen

Wanda Mantelj Brkopec in Lidija Omahen

»Sem onkološka ozdravljenka. Pri 30 letih sem imela raka dojke, dobila sem šest ciklusov kemoterapij, imela dve operaciji, 25 obsevanj. Bila je pomlad in bila sem vesela, ker je bila za mano rekonstrukcija, a pojavile so se metastaze in spet je sledilo zdravljenje. Preživela sem in spet je prišla pomlad,« tako je svojo zgodbo v nekaj povedi strnila Ines Leskovšek, zobozdravnica v trebanjskem zdravstvenem domu, ki se je do pred kratkim, ko se je poročila s svojim izbrancem Robertom, pisala Milošev.

Zbolela je leta 2013. »Odkrila sem zatrdlino na dojki, podobno kamnu, v zgornjem notranjem kvadrantu. Na koži ni bilo s prememb, a mene je motilo. Občutila sem topo, netipično bolečino,« pove. Najprej se je posvetovala z ginekologinjo v službi, ki ji je svetovala, naj počaka do menstruacije, saj obstaja velika verjetnost, da gre za cisto. Počakala je do menstruacije, ki je bila zelo boleča, bolela jo je vsa dojka, zdelo se ji je, da je sprememba čez noč še zrasla. Peti dan menstruacije je šla v Novo mesto in dobila napotnico za pregled, na kateri je pisalo, da gre za nujen primer. Kljub temu je zaradi gneče morala čakati en teden. »Ko sem prišla na vrsto, so me vprašali, kje sem bila prej, v dveh dneh so stekle preiskave. Ugotovili so, da je tumor velik devet centimetrov, po nekaterih meritvah tudi 11.«

Za rakom dojke vsako leto zboli več kot 1.200 žensk (in tudi nekaj moških), okoli šest odstotkov jih je mlajših od 40 let, umre jih 400. Danes v Sloveniji živi več kot 14 tisoč ljudi, ki so jim postavili to diagnozo.

ZDRAVLJENJE

Sledile so analize in mučno čakanje na izvid, vzorec so poslali tudi na onkološki inštitut. »Ko izveš, da imaš raka, se ti življenje obrne na glavo. Sprašuješ se, kaj zdaj. Človek ob taki diagnozi pomisli, da je z eno nogo že grobu.« Najprej je dobila šest ciklusov kemoterapij, da so tvorbo zmanjšali, čeprav ob tem omeni, da niso  dosti pomagale, rak je bil še vedno velik šest centimetrov. »Težko sem jih prenašala, prve dni sem bila zelo slaba. K sreči sem imela vso oskrbo in podporo fanta, sedanjega moža, in družine, ki sicer živi v Srbiji, mama je bila dolgo pri meni. Največ moraš v tej fazi narediti sam, urediti stvari v glavi, se usesti in si reči, da je do tega prišlo iz nekega razloga, vsekakor se nimaš kaj spraševati, zakaj se je to zgodilo prav meni. Vedno sem verjela, da je Bog zame pripravil nekaj več in vsekakor pri teh letih še življenje.«

Po kemoterapijah je na vrsto prišla operacija, pri kateri so ji odstranili dojko in bezgavke, istočasno so ji vstavili še tkivni razširjevalec, ki je kožo širil za implantat. Sledilo je 25 obsevanj. Lani je imela še rekonstrukcijo dojke in vse je kazalo, da se njeno življenje lahko začne vračati v stare tirnice. Pa se je vendarle zapletlo. Poleti so se začele pojavljati bolečine v rami in noben zdravnik ji ni znal pomagati. Bolečina je bila vse hujša, avgusta že neznosna. Šla je na preiskave, ultrazvok, rentgen, vsi izvidi so kazali, da je z njo vse v redu, a ona je vedela, da ni. Ko je imela kontrolo zdrave dojke, so ji pogledali implantat in nad njim našli bezgavko, za katero se je izkazalo, da je rakava. Nadaljnje preiskave so pokazale, da ima metastazo v mehkih tkivih prsi. Ponovno je začela dobivati kemoterapije, šest ciklusov. Bilo je naporno, a je vztrajala in jih zaključila letos aprila.

EUROPA DONNA

Danes je spet v službi, dela po štiri ure, poročila se je s svojim izbrancem, ki jo je podpiral in spodbujal tudi takrat, ko ji je bilo najtežje, postala je zelo aktivna članica Združenja Europa Donna. Pred kratkim je v Trebnjem vodila okroglo mizo o raku dojke, v tukajšnjem zdravstvenem domu pa je še do 28. septembra na ogled tudi razstava fotografij Tomaža Levstka Lep je dan, na katerih so simpatične bolnice in ozdravljenke z rožnatim trakom čez prsi, s katerim opozarjajo na to bolezen.

NAMESTO PODPORE MOBING

Na okrogli mizi so svoje zgodbe s številno publiko delile Slovenka leta 2005 po izboru bralcev revije Jana Mojca Senčar, mlada znanstvenica Tanja Španič, ki je zbolela pri 26 letih, profesorica biologije Wanda Mantelj Brkopec iz Stopič (bralci Dolenjskega lista so jo spoznali že v februarski Živi) in Lidija Omahen iz okolice Stične, ki poleg bitke z rakom bije še bitko z delodajalcem. Ta namreč ni pokazal razumevanja za njeno bolezen, še več, ko se je vrnila na delo, je začel izvajati mobing. »Brez razloga so manipulirali z mano, dodelili so mi delo, ki ni bilo povezano z mojo pogodbo o zaposlitvi, potem mi sploh niso dali dela, v naslednjem obdobju so me zasuli z njim. Eno leto sem vztrajala tako, ko nisem več zmogla, sem se umaknila na bolniško in delodajalca prijavila zaradi mobinga,« je pojasnila mama dveh otrok, ki je zbolela pred petimi leti. Tudi ona je po okrevanju doživela še en šok, odkrili so ji metastaze na pljučih, jetrih in kosteh. »Ko udari bolezen, je hudo, a ko te prizadene družba, je še huje. V službi so mi rekli, da na mojem delovnem mestu ne potrebujejo človeka s tako diagnozo, kot je moja,« je povedala, ni pa hotela razkriti, v katerem podjetju se je to zgodilo.

Druge sodelujoče na okrogli mizi so imele popolnoma drugačne izkušnje z delodajalci, ki so jih ves čas zdravljenja bodrili, po njihovi vrnitvi v službo, pa četudi ne za polni delovni čas, pa so ostali razumevajoči.

Redno mesečno samopregledovanje pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi morala s pregledovanjem začeti že v mladosti. Do menopavze naj bi bil to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati in pretipati obe dojki ter biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, pomembna je tudi pozicija bradavice, izcedek iz nje ali zatrdline. Pri spremembah se je nujno posvetovati z izbranim zdravnikom.

ZATEKANJE ROK, UMETNA MENA

Ženske, ki so prebolele raka dojk, sploh če so jim odstranili tudi bezgavke, imajo težave z zatekanjem rok. Uspešno jih milijo s kompresijskimi rokavicami, ki jih pri nas plača zdravstvena blagajna, v tujini pa jih morajo bolnice same.

Tiste, ki so deležne hormonskega zdravljenja, čez noč pridejo v umetno menopavzo, kar pomeni, da jih spremljajo tudi nevšečnosti, značilne za to obdobje. Pa ne le to, predvsem mlajše, ki še nimajo otrok, ob tej terapiji ne morejo zanositi. »Gre za težke odločitve. Otrok ne bi imela za vsako ceno, najpomembnejše je zdravje,« je ob tem dejala Leskovškova in dodala, da medicina hitro napreduje, zato bi čez nekaj let lahko bilo drugače.

Da je Slovenija na področju estetske kirurgije, s katero se bolnice z rakom dojk srečajo, ko nastopi čas za rekonstrukcijo, v samem svetovnem vrhu, je povedal predstojnik oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKC Ljubljana prof. dr. Uroš Ahcan . »Operacije, ki so nekdaj trajale šest, sedem ur, smo skrajšali na tri ali štiri ure, naši rezultati pa so zelo dobri,« je pojasnil kirurg in omenil, da se več kot 60 odstotkov žensk po odstranitvi dojk odloči za rekonstrukcijo.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista, 17. septembra 2015

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

17.12.2015+1     + (1)     – (0)     Oceni antonklepec 

sladki pelin - zdravilo proti raku ( potrjeno z nobelovo nagrado )

17.12.2015Oceni Janez Kranjski 

Pravočasno se je treba umiriti in sam sebi reči "dober dan", prisluhniti telesu, potem pride vse drugo na vrsto, če je to potem še potrebno.

17.12.2015+1     + (1)     – (0)     Oceni krena 

9 oz. 11 cm velik tumor? A je mogoče mišljeno 3cm x 3cm? Premalo se nasplošno piše o tumorjih, izpostavi se jih le na oktober, če se slučajno najde kakšna znana oseba da preboli in to je po večini to. Premalo je tudi splošne izobrazbe glede nastanka tumorja, ker le tega večina povezuje z alkoholom / cigareti/ mastno hrano/ premalo gibanja in navsezadnje stresom. Mehanizem nastanka preko tvorbe prostih radikalov pa ima premajhno vlogo v povezavi s tumorji...so pa le-ti v veliki večini krivi za večino "sodobnih" bolezni. Pa prosim lepo ne zdaj kupovat kvazi prehranskih dopolnil, ker se je v 90% izkazalo da zadeve ne vsebujejo kar oglašujejo

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava